Poslanci proti gensko spremenjeni koruzi

Evropski parlament je Evropsko komisijo pozval, naj gensko spremenjeni koruzi sorte Pioneer 1507 ne izda dovoljenja za pridelavo v Evropski uniji. Ta proti škodljivcem odporna koruza bi lahko bila nevarna metuljem in veščam, piše v resoluciji, ki so jo poslanci sprejeli 16. januarja. »Jasno je, da nimamo dovolj dokazov o tem, da je ta sorta varna za pridelavo na trgu EU,« pojasnjuje nemška poslanka Dagmar Roth-Behrendt.

Odkar nekaj dovoljenj iz 1990ih ni bilo podaljšanih, je v EU dovoljeno pridelovati le eno sorto gensko spremenjene koruze, to je Monsantova MON 810. Sorta Pioneer 1507 bi bila druga, a so se evropski poslanci odločili nasprotovati izdaji dovoljenja za njeno pridelavo. Evropska komisija je predlagala dovoljenje za pridelavo, kar je poslance Evropskega parlamenta presenetilo, a je temu nasprotovalo 12 držav EU, le šest jih je avtorizacijo izrecno podprlo.

»Ocena tveganj, ki jo je izdelala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), kaže, da bi lahko bili z uvedbo koruze Pioneer 1507 ogroženi metulji in vešče. Podjetje Pioneer pa kljub temu ni predstavilo dodatnih dokumentov v zvezi s tveganji, ki bi jim bile izpostavljene te žuželke. Komisija je svojo podelitev dovoljenja sorti 1507 opravičevala z argumentom, da je to morala narediti zaradi odločitve Sodišča EU septembra lani. Vendar pa je Sodišče zgolj dejalo, da Komisija ni ukrepala, ko bi morala. To ne pomeni, da ne bi mogla pripraviti novega mnenja, v katerem bi predlagala, da koruza 1507 avtorizacije ne dobi,« razlaga Dagmar Roth-Behrendt.

Pioneer je zahtevo za izdajo dovoljenja za pridelavo svoje gensko spremenjene sorte koruze 1507 poslal na Komisijo leta 2001. Kdaj bo sprejeta končna odločitev po poslankinih besedah ni mogoče vedeti. »Vendar pa je izdaja dovoljenj za pridelavo gensko spremenjenih rastlin vprašanje, pri katerem je vedno težko najti ali dovolj glasov za ali dovolj glasov proti podelitvi dovoljenja. To je tudi razlog, da vsa stvar tako dolgo traja,« razlaga.

Imajo gensko spremenjeni organizmi v EU sploh prihodnost? »Julija lani je Monsanto napovedal, da bo umaknil vse zahteve za avtorizacijo pridelave novih gensko spremenjenih rastlin v EU, saj da obeti za njihovo komercialno izkoriščanje niso dobri. Res je, da regulativno okolje ni ravno najbolj ugodno, saj kar nekaj držav EU ne želi izdaje novih dovoljenj za pridelavo. Treba je tudi reči, da proizvajalci gensko spremenjenih rastlin niso podali dovolj dokazov o njihovi neškodljivosti. Tudi zato je večina, 61 odstotkov, Evropejcev proti gensko spremenjeni hrani v EU. Dojemajo jo kot nevarno, nepošteno in zaskrbljujočo,« pravi Dagmar Roth-Behrendt.

Avgusta lani sta švicarski fitofarmacevtski velikan Syngenta in nemški farmacevtski in kemični koncern Bayer ločeno vložila tožbo proti Evropski komisiji, ker je prepovedala uporabo nekaterih njihovih insekticidov. V Bruslju so prepričani, da zaradi njih umirajo čebele, medtem ko Syngenta in Bayer to zanikata. (er)