Erasmus+: potrebne so ideje posameznikov in dobro delo agencij

Z letošnjim letom je stekel nov program evropskega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa Erasmus+. Proračun sedemletnega programa je 14,7 milijarde evrov, vendar bodo za uspešno črpanje potrebne ideje posameznikov in dobro delo agencij, so izpostavili na otvoritveni konferenci na Brdu pri Kranju.

Nacionalno konferenco je ob začetku programa Erasmus+ in objavljenem prvem razpisu pripravil Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (Cmepius) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter Uradom RS za mladino. Na Brdu pri Kranju so se zbrali slovenski strokovnjaki, ravnatelji, učitelji in mednarodni koordinatorji.

Program Erasmus+ bo nasledil obstoječe programe s področja izobraževanja, usposabljanja in mladine ter bo prvič vključil tudi področje športa. Gre za edini evropski program, ki poleg programa za področje znanosti ni doživel zmanjšanja sredstev, ampak je zanj predvidenega celo več denarja, saj se Evropa zaveda pomena izobraževanja za nadaljnji razvoj, je izpostavila direktorica Cmepiusa Alenka Flander.

Nov program, ki v enoten in skladen okvir združuje sedem prejšnjih programov, je usmerjen v boljši sistemski učinek. Deležen pa je tudi poenostavitev na področju manjšega števila razpisov in ukrepov, s čimer naj bi bil program bolj prijazen do uporabnikov in naj bi poenostavili upravljanje financ.

Erasmus+ tudi v Sloveniji s 155 milijoni evrov omogoča nadaljevanje aktivnosti, ki so od leta 2007 do 2013 potekale v okviru programov Vseživljenjsko učenje in Mladi za Evropo. »Program nadomešča več prejšnjih posameznih programov, kjer smo bili kot država zelo uspešni,« je povzel minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo.

Predstavnica Evropske komisije Klavdija Černilogar je pojasnila, da bo Slovenija letos iz programa Erasmus+ dobila 14 milijonov evrov, kar je 11 odstotkov več kot lani iz omenjenih programov za vseživljenjsko učenje in Mladi v akciji. Hkrati pa je na voljo možnost za še več sredstev prek prijavljanja na evropski ravni.

Kot je opozoril minister Pikalo, bo od posameznikov odvisno, ali bodo sredstva, ki so na voljo v programu, izkoriščena. »Če ne bo zavzetih posameznikov in njihovih idej, da bi prijavljali projekte in jih uresničevali, potem ne le, da tega denarja ne bomo porabili, temveč tudi vseh tistih dobrih stvari, ki bi jih projekti lahko prinesli, ne bomo izkoristili,« je dejal minister.

Černilogarjeva pa je izpostavila tudi zelo pomembno vlogo nacionalnih agencij, pri čemer sta slovenski agenciji, ki sta skrbeli za prejšnja programa, med vzornimi izvajalci na ravni celotne unije. To je dobra popotnica za nov program, je izpostavila Černilogarjeva.

Minister Pikalo je prepričan, da Erasmus+ ne le spodbuja nove generacije k mobilnosti ampak izrisuje tudi evropski izobraževalni prostor. »Lahko rečemo, da gre za modernizacijo izobraževanja in mobilnosti,« je dejal in dodal, da se nov program zelo vklaplja tudi v nacionalne strategije razvoja različnih delov šolstva. (sta, er)