Poslanci pravijo, da revščina in brezdomstvo nista zločin

Reševanje problema brezdomstva je ena od prednostnih nalog v boju proti revščini, ki so navedene v novi strategiji EU Evropa 2020. Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, v kateri od Evropske komisije zahtevajo pripravo evropske strategije za boj proti brezdomstvu. Čeprav je brezdomstvo problem, ki ga morajo reševati države članice, ker je to njihova pristojnost, je treba sprejeti strategijo na evropski ravni, ki bo pripomogla k reševanju tega problema, menijo poslanci.

Evropska strategija za brezdomce se mora osredotočiti na stanovanja, na kakovost storitev za brezdomce, na ukrepe, da mladi ne bi bili prisiljeni postati brezdomci, na pogoje za brezdomce, ki se preselijo čez meje svoje države. Poslanci pravijo, da revščina ni zločin, brezdomstvo pa ni ne zločin ne življenjska odločitev.

Evropska komisija pa v letnem pregledu razvoja na področju zaposlovanja in sociale ugotavlja, da so predvsem zaradi nizkih plač tudi zaposleni lahko revni. Evropska komisija zato opozarja na potrebo po dobro zasnovanih sistemih socialnih prejemkov. Ti ob ustreznih ukrepih aktivne politike zaposlovanja brezposelnim omogočajo kakovostno zaposlitev, ki jim nato pomaga iz revščine.

Poročilo za leto 2013 kaže, da se je revščina med prebivalci v starosti od 18 do 64 let v letih med 2008 in 2012 precej povečala v dveh tretjinah držav članic EU. Skupno je več kot 108 milijonov ljudi, pri katerih obstaja tveganje za revščino, ki si ne morejo kupiti nujno potrebnih dobrin za dostojno življenje oz. živijo v nizko delovno intenzivnih gospodinjstvih.

Tretjina med starimi od 18 do 64 let, ki so na pragu revščine, je zaposlenih. Slovenija se je znašla v skupini držav, kjer se je delež revnih zaposlenih v času krize zvišal, a ne drastično. S približno petih odstotkov v letu 2008 se je v letu 2012 povzpel na približno šest odstotkov.

Zaposleni je lahko med drugim reven zaradi majhnega števila delovnih ur, ki jih mora opraviti po pogodbi za začasno delo, zaradi zaposlitve za krajši delovni čas ter zaradi nizke plače. Največ revnih zaposlenih za poln delovni čas z nizko plačo je v Nemčiji, najmanj pa v Španiji in na Portugalskem. Slovenija se uvršča v sredino.

Poročilo se ukvarja tudi z vprašanjem, kakšen pristop pomaga ljudem najti takšno delo, da jih bo izvleklo iz revščine. Ugotavlja, da je treba za uspešno in daljšo vnovično vključenost na trg dela zadosten prejemek države dopolnjevati z ustreznimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja.

Aktivne politike zaposlovanja obsegajo vrsto ukrepov - od podpore pri izobraževanju o načinih iskanja zaposlitve do ustvarjanja novih delovnih mest kot dela programov v skupnosti.

A pozornost je treba nameniti ne le odpiranju delovnih mest, temveč tudi njihovi kakovosti, da bi tako dosegli trajnostno okrevanje in zmanjšali revščino, ne le brezposelnost, je ob objavi pregleda poudaril komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje Laszlo Andor.

Iz poročila izhaja, da so skandinavske države z ukrepi za aktiviranje brezposelnih bolj uspešne kot večina držav članic na jugu EU in bolj kot nove članice.

S poudarjanjem vseživljenjskega učenja še zlasti prednjačita Švedska in Danska. Na Švedskem je v vseživljenjsko učenje vključenih 40 odstotkov brezposelnih, na Danskem pa nekaj pod 35 odstotkov. Tudi Slovenija je z nekaj manj kot 20 odstotki uvrščena visoko, v skupino prvih petih držav, v kateri sta, poleg Švedske in Danske, še Avstrija in Velika Britanija. (sta, er)