Neodvisni mediji: Rokomavhi

Ljubljanska študentska organizacija spet nad Radio Študent

Študentska organizacija (ŠOU) si je s spremembo akta o ustanovitvi (začasno) omogočila, da bo z novo sestavo sveta zavoda vplivala na uredniško politiko Radia Študent. A konflikt ni od včeraj: na eni strani je Radio Študent s svojimi podporniki – s »poslušnimi fanatiki«, kot jim pravi poslanska skupina Povezani, članica predsedstva študentske organizacije, na drugi strani so študentski funkcionarji, ki svet in pomen radia, če smo prizanesljivi, vidijo skozi finance. Kdo izmed njih gre še dlje. Ker je Radio Študent kritično poročal o delovanju Študentske organizacije, bi ga radi kaznovali. Z izgovorom, da bi ga »približali študentski populaciji«. Ta konflikt je vgrajen v samo jedro delovanja radia. Radio že od nekdaj deluje v spreminjajočih se razmerah: nekaj let ŠOU vodijo posamezniki, ki vedo, kaj je javno dobro in zakaj se kakovost radia ne meri v njegovi poslušanosti, v preostalih letih pa ŠOU prevzamejo generacije iz drugega sveta, ki jih zanima poslušnost uredniškega odbora. Delovanje medija pa ne more biti odvisno od dobre volje spreminjajočih se generacij in interesne sestave študentskega parlamenta.

Direktor ŠOU Andrej Klasinc pravi, da bodo z neposredno večino »v prihodnje upravljali skrajno previdno«. Dodaja, da bo nova ureditev stopila v veljavo šele, ko bo potekel mandat članu strokovne javnosti Jožetu Vogrincu februarja 2015. Pomirja z odgovori, da se zaveda neprecenljivega prispevka radia. In dodaja, da mora radio »predstavljati čim širši pogled naših študentov in paziti, da ne pade v ozko usmerjeno nišo, ker se s tem manjša tudi število poslušalcev.«

Proračunski prerez pokaže drugačno sliko. Sredstva za delovanje radia se nižajo že nekaj let, radio hira, lani je preživel, ker je od poslušalcev zbral 40.000 evrov finančne pomoči. Za zdaj je dogovorjenih 180.000 evrov, a študentski poslanci bi ta znesek zmanjšali še za 60.000 evrov. S tem bi praktično onemogočili delovanje radia. ŠOU ima druge prioritete. Letos so na primer za novo študentsko menzo namenili 260.000 evrov, v načrtih pa so še nove. Pri čemer za študente obstaja sistem subvencioniranih prehranskih bonov. A gre za gostinsko, dobičkonosno dejavnost.

Medtem je ŠOU dovolila tudi privatizacijo Študentske založbe, ki si je svoj relativno močan položaj na trgu in pri dostopu do javnih sredstev zagotavljala prav zaradi svojega posebnega pomena. Nastala je nova zasebna založba Beletrina, ki je sicer neprofitni zavod. »Drugače ni šlo,« pravi strokovni vodja založbe Aleš Štegar. »V ŠOU so toliko padli koncesijski prihodki, da za nas letos ni bilo rezerviranih nobenih proračunskih sredstev. Dogovor je bil, da se prenesejo ustanoviteljske pravice, njihov ustanoviteljski kapital pa jim bomo vrnili v naslednjih letih v obliki knjig«. Letni proračun ŠOU znaša dobre 3 milijone evrov in če bi resnično želeli, bi brez težav pomagali založbi in jo ohranili kot svoj konsitutivni del. Na koncu bodo kljub nekaj knjigam in popustom največ izgubili študenti.

Ne gre pozabiti ravnanja s klubom K4. Glavni očitek je bil, da klub ni dovolj komercialen. Donosen? Prav za te nekomercialne projekte ŠOU dobiva javna sredstva. Podobno razmišljanje je v ozadju spopada za Radio Študent. Direktor ŠOU pravi, da primeru, »če ugotovimo pravi model prenosa ustanoviteljskih pravic in obveznosti, v morebitni razdružitvi ne vidi nobenih zadržkov«. Tudi radio gre torej lahko po svoje.

A če se ŠOU odpoveduje svojim »razsvetljenskim« dejavnostim, tudi ni razlogov nadalnjeva obstoja samega ŠOU in njegovega upravljanja z javnimi sredstvi. Dejavnosti, ki ji bodo na koncu ostale, lahko za študente ceneje in učinkoviteje vodi kar državna administracija prek svojih ustaljenih poti. Klasinc in drugi pa lahko ustanovijo kakšen startup, brez javnih sredstev in sklicevanja na študente.

Minister za kulturo Uroš Grilc je sicer dejal, da v »v nedavnih potezah ustanovitelja ŠOU v Ljubljani zaznava tendence po okrnitvi delovanja ter programske avtonomije Radia Študent«.

Stvari se sicer lahko še spremenijo. Na seji študentskega zbora, ki bo dan pred izidom Mladine, si bodo podporniki radia prizadevali za spremembo akta, ki bi sestavo sveta vrnila v izvorno stanje. Razpravljali bodo tudi o proračunskih sredstvih. A četudi bo sprememba na seji izglasovana, to ne pomeni veliko. Le premor.