Nobel fasada

Restavracija Vila Herberstein
Kopališka cesta 1, Velenje
Tel.: 03 896 14 00
www.vilaherberstein.si
V kuhinjskih prostorih vile grofice Herberstein kuhajo vsak dan – razen ob nedeljah in praznikih – od 12. do 22. ure.

Fino:
zajčji hrbet z ingverjem
svinjska ribica s slivami

Ne tako fino:
grdobina na stročjem fižolu
čokoladni mousse

Računaj, da boš v idili na obronku velenjskega središča za radodarno sporcioniran štirihodni obed odštel približno 35 evrov.

Če v zadnjih letih beseda v kakšni debati nanese na Šaleško dolino, je to skoraj izključno v domeni zgražanja nad šoštanjsko termoštromarsko gradbeno jamo brez dna. Časi, ko smo se režali požigalcu in kakšno razdrli o verbalnih pobalinščinah Bronxstarzov ali o novem frajerskem refrenu Res Nulliusov, so z razhodom slednjih dokončno stvar preteklosti, od simpatičnejših tem pa nam tako ostajajo le še poročila s tekem rokometnega Gorenja in – táko je prišlo na uho Konzumove službe za pregled obratov družbene prehrane v industrijskih bazenih – z okušanja všečne košte, postrežene v nobel nepremičnini grofice Herberstein.

In res – stilsko pohištvo, visoki patinirani stropi, vzorčasti marmornati tlaki gostu takoj nabildajo občutek noblese, a ko ugrizne v trd, skoraj še surov pozdravni riž z nekaj naribane zelenjave in se mora z natakarjem pogajati, katero vino je barikirano (in se zato ne toči na kozarec) in katero ne, mu je kaj hitro jasno, da videz obrata zbuja previsoka pričakovanja. Tako se potem ne čudi, da žlinkrofi niso postreženi s tartufi, kot obljublja jedilni list, ampak s tartufato in umetno aromatiziranim oljem, da so veliki škampi vloženi v zadrobtinjeno kečapasto buzaro in da sta velikoserijska prekmurska gibanica in obilna, z debelim testom podložena jabolčna krostata brez pravega razloga mikrovalovno segreti.

V Vili Herberstein jedilnik očitno ni krojen po sezonskih ali lokalnih šegah, ampak stavi na s kančkom domišljije nadgrajene standarde. Je pa z domišljijo tako, da včasih – na primer pri v ingverju mariniranem in v drobtinah panko ocvrtem zajčjem hrbtu z rižem basmati in avokadovo kremo – še kar deluje, včasih – na primer pri v črnem sezamu povaljanem fileju grdobine na z ocvirki zabeljenem stročjem fižolu – pa sploh ne. Prav zato se ob obisku Herbersteinovih velja zanesti na ziheraške krožnike – s suhimi slivami našpikana svinjska ribica je bila sočna in okusna, priložen čebulno-krompirjev narastek pa všečno rahel; vsakemu delu trisa karpačev so namenili svojo steljo, merjaščevemu pršutu pa sladke kostanje in nalomljene grude parmezana. Čisto fletno, za obče izboljšanje vtisa pa bi bilo vendarle treba premisliti, zakaj pečenih kapesant preprosto ne položijo na izjemno pečeno paradižnikovo salso, ampak jih oblačijo v neke kvazi mafinaste strukture; zakaj bogatega čokoladnega moussa namesto s karamelo ne opremijo s čim osvežilnim in zakaj v sladko, a vodeno zapečeno koruzno juho ne vložijo še kakšnega koščka česarkoli že. Toda dodaten trud očitno ni potreben – še vedno so najbolj nobel daleč naokrog.