Večina, a nikakor vsi evropski poslanci za zavezujoče cilje 40-30-40

Podobno kot pred njimi že okoljevarstveniki so evropski poslanci voditelje držav članic EU pozvali, naj se zavežejo k ambicioznejšim podnebnim ciljem, kot jih je nedavno predlagala Evropska komisija. Poslanci v nezavezujoči resoluciji predlagajo, naj si EU za obdobje do leta 2030 zastavi tri zavezujoče cilje.

Evropska komisija je pred dvema tednoma predlagala, da države članice EU izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšajo za 40 odstotkov. Poleg tega zavezujočega cilja predlaga, da do leta 2030 delež obnovljivih virov energije povečajo na 27 odstotkov, pri čemer pa lahko same opredelijo nacionalne cilje. Novega cilja za energetsko učinkovitost ni predstavila.

Evropski poslanci predlagajo tri zavezujoče cilje - znižanje izpustov za 40 odstotkov, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 30 odstotkov in izboljšanje energetske učinkovitosti za 40 odstotkov.

Stališča poslancev se sicer močno razlikujejo, kar sta pokazala tako glasovanje o resoluciji – sprejeta je bila s 341 glasovi za, 263 proti in 26 vzdržanimi - kot tudi njihova razprava.

Najbolj kritični do predloga komisije, češ da ne gre dovolj daleč, so Zeleni. Sami bi si želeli 60-odstotno zmanjšanje izpustov, 45-odstotni delež obnovljivih virov ter za 40 odstotkov manjšo porabo energije.

Če bo EU do leta 2030 izpuste zmanjšala le za 40 odstotkov, bo morala, da izpolni cilj 80-odstotnega zmanjšanja do leta 2050, po letu 2030 tempo pospešiti kar za trikrat, je opozoril poslanec Bas Eickhout. Evropski komisarki za podnebje Connie Hedegaard, ki je predlog komisije branila kot »ambiciozen, a realističen«, je očital, da to dvoje pač že po definiciji ne gre skupaj.

V Evropski ljudski stranki (EPP) so bolj zadržani in razdeljeni. Anne Delvaux, ki je kot poročevalka v odboru za okolje spisala resolucijo, meni, da »je široka energetska mešanica z večjo energetsko učinkovitostjo najboljša pot za zmanjšanje toplogrednih plinov, podporo novim tehnologijam in inovacijam, ustvarjanje služb in spremembo naših gospodarstev v bolj zelena. Zato potrebujemo tri zavezujoče cilje.«

A mnogi njeni strankarski kolegi se z njo ne strinjajo. »Žal mi je, da je Evropski parlament v času pred volitvami sprejel tako nerealen dokument. Če bodo zahteve iz poročila prelite v zakonodajo, ne bo to prav nič zmanjšalo globalnega segrevanja, ogrozilo pa bo številna delovna mesta v EU. Osebno menim, da se je pokazala velika moč lobistov s področja obnovljivih virov energije,« je danes sporočila Romana Jordan.

Nasprotniki visokih in zavezujočih ciljev predvsem izpostavljajo, da takšna podnebna politika zmanjšuje konkurenčnost evropske industrije in ni niti fleksibilna niti stroškovno učinkovita. Skrbijo jih vrtoglave cene elektrike v EU, ki so že sedaj višje le na Japonskem. Kot svari Jordanova, se zato ob siceršnjem večanju obnovljivih virov energije tudi krepi uporaba premoga.

Te pomisleke ima tudi Konrad Szymanski iz vrst evropskih konservativcev (ECR). Čeprav je kot poročevalec v odboru za industrijo in energetiko sodeloval pri pripravi resolucije, je pred poslanci ocenil, da je ta slaba.

Po drugi strani zagovorniki ambiciozne podnebne politike poudarjajo, da bi ta koristila tudi evropskemu gospodarstvu. Postavitev zavezujočih ciljev bi zagotovila predvidljivost, ki jo potrebujejo vlagatelji, osredotočanje na lastne, obnovljive vire energije in večja energetska učinkovitost pa bi EU rešila dragega uvoza fosilnih goriv.

O predlogih za leto 2030 bodo voditelji članic EU razpravljali na vrhu EU 20. in 21. marca in pričakovati je, da si bodo zastavili še nižje cilje, kot si jih je Evropska komisija.

Drugi energetsko-podnebni sveženj je nadgradnja prvega iz leta 2009, ki določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov CO2 za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov. Prva dva cilja sta zavezujoča, tretji ne. Do konca leta 2012 je EU izpuste CO2 znižala za 18 odstotkov. (sta, er)