Nasilje nad prostorom

»Upam, da gre za prezgodnjo prvoaprilsko šalo,« o predvideni gradnji več kot 50 metrov visokega in kar poldrugi milijon evrov vrednega razglednega stolpa sredi Lendavskih goric pravi prof. dr. Davorin Gazvoda, krajinski arhitekt in predavatelj na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. A žal ne gre za šalo.

Občina Lendava z gradnjo megalomanskega stolpa misli resno: gradbeno dovoljenje že ima (kako ga je lahko pridobila, ni jasno, saj občinski prostorski načrt gradnje stolpa ne predvideva), rezervirana so tudi sredstva (dobri dve tretjini bo prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj), zdaj občino čaka le še izbira izvajalca. Če bo šlo vse po sreči, bo stolp zgrajen do septembra. Ambicioznih občinski veljaki se ne ozirajo na opozorila urbanistične in arhitekturne stroke, da gre za agresiven poseg v kulturno krajino, na las podoben zamisli o gradnji piramide.

Občinarji predvidevajo, da bo razgledni stolp turistična zanimivost, ki bo privabila približno tisoč novih turistov na leto, od katerih naj bi vsak v regiji zapravil približno150 evrov. Bo skrunitev krajine v prid turistični promociji dežele? Gotovo ne, prej ji bo v škodo in sramoto. »Postavitev stolpa bo katastrofa za Lendavske gorice! V prekrasnem naravnem prostoru bo takšen stolp izstopal kot tujek,« je prepričan arhitekt in predavatelj na Fakulteti za arhitekturo prof. dr. Aleš Vodopivec. »Za začetek bi se morali vprašati, zakaj sploh razgledni stolp na griču, od koder je že zdaj prekrasen razgled. Razgledni stolpi se navadno postavljajo tam, kjer se je treba dvigniti, da bi videli okolico, tudi v naravi, v hribih, so razgledni stolpi postavljeni samo tam, kjer visoko drevje onemogoča razgled.«

Še bolj nesmiselno pa je pričakovanje, da bo stolp magnet za turiste. »Danes je lahko že vsakomur jasno, da nas v vse bolj globaliziranem svetu lahko ohranita le prepoznavna kultura in naš prostor. Slovenski prostor ima izjemne naravne kvalitete, je pa prav zaradi podobnih posegov, kot je načrtovani stolp, vse bolj degradiran,« opozarja prof. Vodopivec.

Nekoliko prizanesljivejša je krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti. »Razgledni stolp sam po sebi ni nujno slaba zamisel. Razgledi z vrha so praviloma zanimiva turistična privlačnost.« A hkrati pravi: »Ni dobro, če se zamisli o razvoju rojevajo brez strateških premislekov in postopkov preverjanja sprejemljivosti posegov, še slabše pa je, če se zaradi razpoložljivih sredstev realizirajo brez upoštevanja posledic. Te pa vključujejo potencialne negativne vplive na okolico in širšo kulturno krajino, pa tudi neupoštevanje stroškov delovanja in vzdrževanja. Možnost sofinanciranja gradnje iz evropskih sredstev ne bi smela vplivati na nekritično načrtovanje in gradnjo v prostoru.«