Staš Zgonik

 |  Mladina 6  |  Družba

Rdeči alarm

V nedeljo so državni meteorologi prvič v zgodovini razglasili rdeči vremenski alarm za celotno Slovenijo

Graf prikazuje temperaturo na različnih višinah nad Ljubljano v nedeljo, 2. februarja. Vir: ARSO

Graf prikazuje temperaturo na različnih višinah nad Ljubljano v nedeljo, 2. februarja. Vir: ARSO

Razmere, v katerih nastane žled, v angleško govorečih državah imenujejo kar ledeni vihar, pa čeprav nikakor ne gre za posebno močna neurja. Žled se pravzaprav največkrat pojavi ob rahlem dežju, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni specifični pogoji. Žled namreč nastane, ko sneg med padanjem proti tlom naleti na plast toplega zraka in se stali, nato pa se te kapljice v nižjih, hladnejših zračnih plasteh spet ohladijo in kljub temperaturam pod lediščem ne zmrznejo, dokler se ne dotaknejo podhlajenih tal. In prav to se je dogajalo v preteklih dneh.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Staš Zgonik

 |  Mladina 6  |  Družba

Graf prikazuje temperaturo na različnih višinah nad Ljubljano v nedeljo, 2. februarja. Vir: ARSO

Graf prikazuje temperaturo na različnih višinah nad Ljubljano v nedeljo, 2. februarja. Vir: ARSO

Razmere, v katerih nastane žled, v angleško govorečih državah imenujejo kar ledeni vihar, pa čeprav nikakor ne gre za posebno močna neurja. Žled se pravzaprav največkrat pojavi ob rahlem dežju, pri čemer pa morajo biti izpolnjeni specifični pogoji. Žled namreč nastane, ko sneg med padanjem proti tlom naleti na plast toplega zraka in se stali, nato pa se te kapljice v nižjih, hladnejših zračnih plasteh spet ohladijo in kljub temperaturam pod lediščem ne zmrznejo, dokler se ne dotaknejo podhlajenih tal. In prav to se je dogajalo v preteklih dneh.

V nedeljo zjutraj, ko je Agencija za okolje razglasila rdeči alarm za celotno državo, je bila temperatura pri tleh –2 stopinji Celzija. Nato je z višino padala, najhladneje, –6 stopinj, je bilo na nadmorski višini okoli 1000 metrov. Nato pa je temperatura z višino naraščala, saj se je v višjih slojih ozračja veter obračal v južno smer. »V plasti med 1300 in 1900 metrov nad morjem je bila temperatura nad ničlo in tam so se padajoče snežinke stalile …« pojasnjuje meteorolog Brane Gregorčič. Takšna razvrstitev temperatur po višinah je bila, kot pojasnjuje, posledica hkratnega vpliva obsežnega anticiklona nad Rusijo, zaradi katerega je v plasti pod 1200 metri k nam od vzhoda pritekal hladen zrak, in na drugi strani ciklonov nad Atlantikom in Sredozemljem, zaradi katerih je v večjih višinah k nam z južnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak.

Napovedovanje možnosti nastanka žleda je lahko precej nehvaležna naloga. »Numerični modeli za napovedovanje vremena imajo z napovedjo razmer ob srečanju dveh tako različnih zračnih mas precej težav, saj so tudi letos sistematsko podcenili vpliv hladne celinske zračne mase v prizemni plasti ozračja in nekaj dni vnaprej niso nakazovali tako velike in splošne nevarnosti žleda, saj so predvideli pozitivne temperature zraka v prizemni plasti,« pravi Gregorčič.

Centimeter debela in kvadratni meter velika ledena ploskev tehta približno deset kilogramov. Žled pa z vseh strani objame veje in žice in začne težave provzročati že pri debelini pol centimetra. V minulih dneh so bile ledene obloge ponekod debele tudi pet centimetrov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.