Katere ugotovitve o vohunjenju  ZDA so prinesla zaslišanja?

Potem ko so mediji pred meseci začeli razkrivati, kako ameriška obveščevalna agencija NSA vohuni v Evropski uniji, so se v Evropskem parlamentu odločili, da bodo s parlamentarno preiskavo skušali ugotoviti obseg množičnega nadzora nad državljani EU. Poslanci so govorili s predstavniki ustanov EU, držav članic, medijskih hiš in podjetij, ki razvijajo spletne tehnologije.

Že na prvem zaslišanju septembra 2013 so novinarji opozorili, da je nad delom varnostnih služb potreben demokratični nadzor. »Tehnologije za množični nadzor je mogoče uporabiti tudi za kaj drugega kot boj proti terorizmu,« je dejal novinar francoskega časnika Le Monde Jacques Follorou in poudaril, da je treba tiste, ki zgodbe objavljajo, zaščititi.

»Javna razprava brez javnega vedenja ni mogoča. Nadzor celotnega prebivalstva in ne posameznikov je danes največja grožnja človekovim pravicam,« pa je poslancem v izjavi razložil Edward Snowden, nekdanji uslužbenec NSA, ki je omogočil medijska razkritja o obsegu nadzora nad spletnimi komunikacijami v svetu. »Večina vlad je s Snowdenovo odločitvijo, da objavi dokumente, pridobila,« je menil Glenn Greenwald, novinar, ki je prvi začel objavljati žvižgačeve dokumente.

V Evropski parlament je prišel na zaslišanje tudi nekdanji visoki uslužbenec NSA Thomas Drake, ki je dejavnosti NSA primerjal s tistimi nekdanje vzhodnonemške službe za državno varnost Stasi.

Zlorabe pooblastil NSA so se dogajale brez vednosti ameriškega kongresa, pa je poslancem dejal poslanec v predstavniškem domu ZDA Jim Sensenbrenner. »Dobili smo lekcijo, upam, da bomo v prihodnje pri nadzoru veliko bolj budni,« je dejal.

V okviru preiskave so mnogi izrazili mnenje, da vohunske dejavnosti ZDA kršijo nekatere sporazume med ZDA in EU. Gre predvsem za sporazum o izmenjavi finančnih podatkov s ciljem boja proti terorizmu (TFTP) in sporazum o varnem pristanu (Safe Harbour), ki ameriškim podjetjem nalaga spoštovanje zakonodaje EU o varstvu podatkov državljanov unije, četudi se ti nahajajo zunaj njenega ozemlja.

Predstavnike ameriških podjetij Microsoft, Google in Facebook so poslanci spraševali, ali ameriškim oblastem res omogočajo dostop do svojih sistemov, kjer hranijo podatke uporabnikov. Strokovnjaki so ob tem predlagali vzpostavitev evropskega računalniškega oblaka, kjer bi bili osebni podatki uporabnikov varni.

»Parlamentarna preiskava se ni ukvarjala le z NSA, pogledali smo tudi na lastno dvorišče. Vedeli smo namreč, da nadzor nad obveščevalnimi službami v mnogih državah ni ustrezen,« pa je novembra dejal poročevalec Claude Moraes. Poslanci so tako preiskovali tudi vohunske dejavnosti držav EU na Danskem, v Belgiji in Veliki Britaniji. (er)