Res nedolžen?

Že osem let se v slovenskih medijih piše in govori o Patrii. Piše in govori se o resnici. Na dan pred slovenskim kulturnim praznikom je v Mladini novinar Mekina napisal: Resnica o Patrii.

Kaj je resnica? Je posmehljivo vprašal Pilat, in ni čakal na odgovor. (Francis Bacon)

Novinar Mekina bi po osmih letih lahko zapisal, da Jože Zagožen ni bil na kosilu in nima nič s potovanjem Riedla v Slovenijo in s parkiranjem v garažni hiši. To je pokojni mož večkrat povedal, zapisal, obstaja pričanje in se tudi ve, s kom se je Riedel sestal. Pisec »resnice« tudi ve, da Jože Zagožen ni nikoli od nobenega zahteval podkupnine, da zato tudi ni bil vložen noben obtožni predlog. Ker novinar piše že toliko let o resnici, si je verjetno pogledal dokumentacijo in pričanja na sodišču, saj je Mladina vedno razpolagala z dokumenti in informacijami pred vsemi ostalimi.

Kot tolikokrat prej, v prejšnjih člankih, je tudi v tem članku resnica povedana s slabim namenom. Resnica povedana s slabim namenom pa premaga vse laži, ki si jih lahko izmislite.

Ker imamo v Sloveniji pluralizem, ki dopušča le tisto, kar je v naprej nekje dogovorjeno, sklenjeno in potrjeno, nimam pravice napisati, da finsko sodišče v podeželskem mestu n.pr. ni upoštevalo dokazov: XX, RP, DK; YY, BM. J; F, MB.

Novinar je zapisal »: ... je tudi afera, ki je razkrila, kako si je politični vrh podredil institucije pravne države,«. Novinar mogoče misli na dobo totalitarizma, ko je bila zloraba oblasti tako temeljita, da se sploh ni več vedelo, da gre za zlorabo oblasti. Šlo je za zlorabo večnih idej in morale, pravičnosti, zakonov. Ta doba je temeljila na sprevrženih idejah pravičnosti. Ko novinar piše o resnici, o pravdi, bi si lahko s trakom zastrl vid, tako kot boginja pravičnosti in bi mogoče bolje spoznal resnico.

Zakaj ima boginja pravičnosti povezane oči? Mar je treba Justicijin meč, ki ga drži v eni roki, medtem ko ima v drugi tehtnico, razumeti kot najvišjo pravno zapoved, češ da je resnica vselej na strani močnejšega, in da je dolžnost sodnika le tolmačiti voljo gospodarjev? Da bi še naprej razsojala oslepljena, tako da ne bi videla ne obtoženega, ne tistega, ki toži, ne prič in ne publike. Da ne bi mogla spoznati resnice, marveč da bi kot resnico ponižno in ubogljivo sprejemala le tisto, kar ji skozi usta sodnikov (novinarjev) prišepetavajo in narekujejo gospodarji.

Potemtakem so jo oslepili, da bi sovraštvo razglašali za krepost, verige za svobodo, bolečino in trpljenje za človekovo srečo. Mogoče si je boginja pravičnosti zastrla oči, da bi s tem, ko ne bo videla ničesar, pravzaprav enako videla, tako gospodarje kot sluge, iskalce svobode in njihove ječarje, da ni naklonjena nikomur in da ne pozna tistih, ki jim sodi.

V nenehnem pisanju o »resnici« gre za strašljivo zazrtost vase in v svoj interes, da niti smrt človeka več ne gane, ne prizadane. Pisanje v medijih je takšno, kot je zgradba naših vrednot, pojmov, miselnosti. Ta zgradba pa je povsem raztreščena. Živimo v družbi z zamreženimi okni. Nenehno ponavljanje »resnice« ima tudi propagandni namen. Natančno v skladu s Hitlerjevo definicijo v knjigi Moj boj. »Naloga propagande na primer ni presojanje različnih pravic, ampak izključno poudarjanje prav tiste, ki jo zastopate sami. Objektivno tudi resnice ne raziskuje, če je le-ta v prid drugemu, da bi jo množicam nato podajala v doktrinarni poštenosti, ampak mora neprekinjeno služiti samo svoji resnici.«

Če boste iskali »resnico« s slabim namenom za pokojnega moža, ki se ne more braniti, bom zoper vas sprožila pravni postopek.