Veliki režiser

Marko Apih (Mladina, 31.1.2014) se priduša nad mojo rabo pojma titofili in mi podtika nekakšen fanatizem.

Naj pojasnim. Titofili so osebe, ki so tako ali drugače okužene s titoističnim sistemom ohranjanja in razvijanja revolucionarnih izročil. SORRI je bila kompleksna mitološko-ideološka struktura, vseobsežen in nadvse agresiven poskus obvladovanja sveta in inženirstva človeških duš. V ta primež so bili vpeti tako živi kot mrtvi, tako gospodarji kot podložniki, tako zločinci kot njihove žrtve, tako vsakdanja realnost kot obredna opravila in simbolna krajina.

Temelj SORRI so bile nepremostljive razlike med iluzijami in resničnostjo, rasistična delitev ljudi in avantgardno sovraštvo. V skladu s cilji boljševistične revolucije so s SORRI podpihovali permanentno revolucijo in državljansko vojno proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Vzdrževal se je z agitpropovskim delovanjem Zveze komunistov, Zveze združen borcev ter nadzorom in nasiljem tajne politične policije, milice, vojske, za posamezna opravila pa so bile zadolžene vse strokovne elite in partijski politični sateliti.

Glavni stebri SORRI so bili taki in podobni kultni obrazci:

- pod krinko zgodovinske resnice so prali možgane s falzifikati in polresnicami,

- pod krinko narodno-osvobodilnega so skrivali boljševistično revolucijo,

- pod krinko osvoboditve so začeli številne ofenzive v permanentni državljanski vojni proti svojemu narodu,

- pod krinko enakosti se vzpostavi kastna piramida, na vrhu katere je diktator Josip Broz Tito kot božanstvo, heroji in funkcionarji sistema so svetniki in misijonarji, proletariat pa izvoljeno ljudstvo,

- pod krinko bratstva in enotnosti se rasistično (razredna, etnična, verska vojna) deli žive in mrtve na partijska nebesa in partijski pekel. Tajna politična policija s kontrolorsko mrežo doma in v tujini vceplja nezaupanje, strah, dojemanje sočloveka kot osovraženega drugega,

- pod krinko boja za mir je bilo uvedeno stanje večnega alarma, militarizacija,

- pod krinko volitev je potekal svojevrsten obred podložniške prisege …

Skratka: pod krinko, da naj bi bila v Jugoslaviji diktatura drugačna kot druge boljševistične diktature, skušajo prikriti dejstvo, da je »totalitarizem imel v različnih časih petinštiridesetletnega obdobja zelo ostre in tudi milejše oblike in je bil ob svojem koncu še vedno totalitarizem.«