Sprenevedanje

Slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank je do zdaj za delovanje porabila že slabih pet milijonov evrov, pa se sploh še ni resneje lotila nalog. Od tega so stroški plač in obratovanja znašali 1,2 milijona evrov (52 tisoč evrov je za pol leta opravljanja funkcije neizvršnega direktorja DUTB prejel Andrej Šircelj), stroški za zunanje svetovalce pa so do zdaj znašali 3,6 milijona evrov.

Daleč največ, kar poltretji milijon evrov, je DUTB plačala skandinavski družbi Quartz+Co, katere partner je hkrati vršilec dolžnosti izvršnega direktorja družbe Torbjörn Mansson. Vodilnim v DUTB se to zdi popolnoma normalno, nasprotja interesov ne vidijo.

Precej manj normalno se to zdi protikorupcijski komisiji, primer DUTB je že prekvalificirala iz preventivnega v preiskovalnega. Med dobro plačanimi zunanjimi svetovalci, ki jih je najela DUTB, je tudi podjetje Sintegra LAB, katerega direktorica je nekdanja novinarka Simona Rakuša. Slabi banki bo svetovala, kako obveščati medije in javnost, za kar bo v 16 mesecih prejela 30.350 evrov. V DUTB je sicer že od ustanovitve na položaju svetovalke za upravljanje komunikacij zaposlena Simona Rodež, očitno pa ta vsega dela ne zmore brez zunanje pomoči. Rodeževa pravi, da je samo zadnji mesec medijem poslala odgovore na 157 sklopov pisnih in ustnih vprašanj. Sliši se ogromno. Vendar je treba je vedeti, da so v slabi banki pri zagotavljanju informacij skopi. Podatke pred javnostjo prej skrivajo kot razkrivajo. Mogoče bo kaj drugače zdaj, ko so dobili še pomoč zunanje svetovalke za komuniciranje.

»DUTB ni odgovorna samo za dobro prodajo terjatev, ampak tudi za porabo denarja za svoje delovanje. Varčnejša ko bo pri plačah in svetovalnih pogodbah, več denarja se bo vrnilo v proračun. Mislim, da jim ta del ni jasen. Če si DUTB sama ne zna postaviti mej, ji jih bo moral postaviti kdo drug,« opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Kdo je ta, ki je dolžan postaviti meje? DUTB je v stoodstotni lasti države, torej je vlada tista, ki mora omejiti zapravljanje javnega denarja, recimo tako, da je malo manj radodarna pri odrejanju višine proračuna DUTB. Prvi, ki je dolžan ukrepati, je minister Uroš Čufer. Na ministrstvu za finance se sprenevedajo, češ da nimajo nič z ekscesnimi prejemki izvršnih direktorjev DUTB Christopherja Gwilliama in Janeza Škrubeja, od katerih vsak dobi najmanj po 21.500 evrov bruto plače na mesec. Res je sicer, da je določanje prejemkov izvršnih direktorjev DUTB v pristojnosti neizvršnih direktorjev DUTB, vendar tudi ti nimajo popolnoma prostih rok, višino prejemkov morajo določiti skladno s politiko prejemkov DUTB, ta dokument pa so pripravili na ministrstvu za finance in ga je potrdila vlada.

Ministrstvo za finance bi zlahka preprečilo plačni eksces v slabi banki, vendar tega ni storilo.