Preveč smeti

Komunalna podjetja imajo dovolj. Na njihovih deponijah ostaja odpadna embalaža, večinoma tista, ki jo odvržemo v rumene zabojnike in bi jo bilo treba reciklirati. Samo ljubljanska Snaga je ima 928 ton, po vsej državi pa komunalna podjetja hranijo kar 3600 ton teh odpadkov. Shranjevanje komunalna podjetja stane, poleg tega nimajo več prostora, kamor bi odvažala novo odpadno embalažo. »Že tri leta pozivamo, naj se to uredi. Zdaj pa hočemo le, da se odpadki odpeljejo,« pravi Stojan Franetič, direktor Zbornice komunalnega gospodarstva.

»Glavni razlog za te težave je čista profitna usmerjenost družb za ravnanje z odpadno embalažo,« pravi Igor Petek, svetovalec direktorja Snage. Te družbe imajo s podjetji, ki embalirajo izdelke in so dolžna poskrbeti za recikliranje, sklenjene pogodbe, da to naredijo zanje. Vsako leto se glede na to, koliko pogodb ima sklenjenih posamezna družba za ravnanje z odpadno embalažo, določijo deleži, koliko odpadne embalaže mora vsaka prevzeti od komunalnih podjetij. Od letos je teh družb šest, odgovorne za sedanje razmere na odlagališčih odpadkov pa so tri: Interseroh, Slopak in Unirec, ki po podatkih Zbornice komunalnega gospodarstva svojih obveznosti lani niso v celoti izpolnile.

Poleg plačila proizvajalcev embalaže izvira dohodek družb za ravnanje z odpadno embalažo tudi iz recikliranja materialov. A zaradi močne konkurence med njimi in stroškov, ki jih imajo z obdelavo »ničvredne« embalaže – to v nadaljnje snovne tokove, kot sta recikliranje in izdelava goriv, lahko spravijo le s sortiranjem, kar pomeni dodatne stroške –, se »računica« podjetjem preprosto ne izide. Pogosto o izkupičku odloča logistika.

Potrebna je sistemska rešitev, komunalci pozivajo ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Predvideti je treba kazenske ukrepe za odgovorne v družbah, ki svojih nalog ne opravijo. Deloma je sporna tudi ureditev, da podjetjem, ki proizvedejo manj kot 15 ton embalaže na leto, ni treba sklepati pogodb z družbami za ravnanje z odpadki, kar je bilo uvedeno kot spodbuda malim podjetjem, saj ta proizvedejo le približno deset odstotkov embalaže.

Da se družbe za ravnanje z odpadno embalažo ne bi več sprenevedale, pa bi bila rešitev lahko tudi popolna monopolizacija področja. Ena neprofitna družba bi nadomestila sedanje družbe za ravnanje z odpadki in skrbela za sprotno odvažanje odpadkov, konkurirali pa naj bi si potem predelovalci embalaže.

Prav to skrbi Matejo Mikec, direktorico podjetja za ravnanje z odpadki Interseroh, ki v pritožbah komunalne zbornice zaznava pritisk na ministrstvo, naj v novi uredbi o ravnanju z odpadno embalažo res predpiše monopolno ureditev. K temu je treba dodati: če bi družbe za ravnanje z odpadno embalažo opravile svoje naloge, razloga za pritisk komunalnih podjetij pač ne bi bilo.