Negativni medijski stereotipi znižujejo zaposlitvene možnosti mladih

Več kot dve tretjini britanskih najstnikov, starih od 14 do 17 let, verjame, da negativno medijsko poročanje o najstnikih krni njihove zaposlitvene možnosti. Kar 80 odstotkov od več kot tisoč mladostnikov, sodelujočih v raziskavi organizacije Demos, je še dejalo, da so družbeno bolj angažirani kot njihovi predhodniki, kar sproža dvome v širše sprejeto prepričanje o pasivnosti in apatiji mladih, poroča BBC.

Iz desetletne analize britanskih časopisov, kjer so raziskave o mladostnikih iskali najpogostejše besede, uporabljene v povezavi z najstniki in mladimi, izhaja, da so bile te »opijanje«, »neotesanost«, »prestopništvo«. A kljub temu, da se večina mladih zaveda negativnega portretiranja v medijih, to vseeno vpliva na njihovo samospoštovanje, menijo izvajalci študije, kar ima posredno vpliv na njihovo vključevanje na trg dela.

Neka druga raziskava, izvedena med evropskimi delodajalci, je sicer pokazala, da skoraj tretjini podjetij ni uspelo dobiti primernih kandidatov za začetniška delovna mesta, saj mladi niso imeli primernega znanja. Čeprav so torej podjetja iskala mlade zaposlene, teh niso mogla najti, kar pomeni, da visoka stopnja nezaposlenosti med mladostniki ni samo rezultat negativnih stereotipov o mladini in stagnacije oz. nazadovanja gospodarstva, ampak tudi posledica neskladja med tem, kakšno zanje mladi pridobivajo in tem, kaj potem potrebuje trg. Da je to težava, meni tudi evropska komisarka za izobraževanje Androulla Vassiliou.

Soočen s temi dognanji je avtor študije Demosa Jonathan Birdwell dejal, da so ti argumenti gotovo veljavni, a da je možno tudi, da se mladi na delovna mesta ne prijavljajo, ker imajo slabšo predstavo o lastnih sposobnostih.

Utemeljenost prepričanja najstnikov, da so bolj družbeno angažirani od predhodnih generacij, je v ločeni študiji potrdilo dve tretjini britanskih učiteljev, še poroča BBC. Se pa ta angažiranost in vključenost ne izraža v politični aktivnosti. Samo desetina mladostnikov, sodelujočih v raziskavi, ima politike za akterje pozitivnih sprememb, kar 60 odstotkov pa to lastnost pripisuje dobrodelnim organizacijam in socialnim podjetjem in nevladnim organizacijam.

Mladostniki se izpostavijo in poskušajo doseči družbene spremembe v svojem lokalnem okolju, a je pristop drugačen kot pri prejšnjih generacijah, so ugotovili pri Demosu. 87 odstotkov mladostnikov na socialne probleme opozarja prek družabnih omrežij in tam tudi išče podporo za konkretna dejanja. Ne iščejo je torej več pri politikih in drugih vplivnežih, ampak se zanašajo na svojo mrežo prijateljev. »Raje imajo delovanje od-spodaj-navzgor kot z-vrha-dol in socialno podjetništvo pred vladno birokracijo. Postali bi lahko najbolj aktivni državljani, kar smo jih kdaj imeli,« je dejal avtor študije Jonathan Birdwell. (er)