Mrhovinarji

Slaba banka je zlata jama. Nanjo se prisesajo številni finančni svetovalci, odvetniki, revizorji, cenilci vrednosti, svetovalci za nepremičninski trg, spin doktorji, celo nekateri bivši bankirji, ki so zakrivili nastanek bančne luknje. Potem pa leta odlično služijo na račun naivnih davkoplačevalcev. To se dogaja na Irskem, v Španiji in zdaj tudi pri nas.

KPMG je revizorska družba, ena izmed štirih velikih, poleg Deloitta, Ernsta & Younga ter PricewaterhouseCoopersa. Ta četverica pobere vse večje revizorske posle na svetu, podobno kot to velja za tri velike bonitetne agencije Standard & Poor’s, Moody’s in Fitch, ki ocenjujejo kreditne sposobnosti podjetij in držav. Družba KPMG ima 155 tisoč zaposlenih po vsem svetu, svojo izpostavo ima tudi v Sloveniji, lani pa je imela neverjetnih 17 milijard evrov prometa, kar je še enkrat toliko, kolikor znaša celoten državni proračun Slovenije. Kako zanesljive so revizije KPMG, pove podatek, da je bila družba nekajkrat vpletena v pravdne spore zaradi domnevne prikrojitve računovodskih izkazov revidiranih podjetij. Avgusta 2011 je ameriški računalniški gigant Hewlett Packard najel KPMG, da opravi skrbni pregled manjšega britanskega softverskega podjetja Autonomy, ki ga je HP nameraval prevzeti. Posel je bil vreden osem milijard evrov. Dobro leto pozneje je moral HP odpisati 6,4 milijarde evrov zaradi »resnih računovodskih nepravilnosti«, ki naj bi jih pred prevzemom zakrivili menedžerji podjetja Autonomy. Pregled, ki ga je opravila družba KPMG, očitno ni bil prav skrben, ceno za to pa je plačal Hewlett Packard.

Vendar tovrstne umazane podrobnosti slovenske vlade niso odvrnile, da ne bi decembra lani prav družbi KPMG oziroma njeni slovenski izpostavi zaupala donosen posel: revizijo poslovanja Družbe za upravljanje terjatev bank za leto 2013. Izbor med ponudniki je opravila DUTB, zadnjo besedo pa je imela vlada. KPMG bo z revizijo zaslužila 43.670 evrov. Pomenljivo je, da KPMG ne dela le za slovensko slabo banko, pač pa je delala tudi za irsko slabo banko NAMA.

Slaba banka je zlata jama. Nanjo se prisesajo finančni svetovalci, revizorji, odvetniki, bivši bankirji, spin doktorji, ki potem leta odlično služijo na račun davkoplačevalcev.

To ni edini tak primer. DUTB je lani najela britansko multinacionalko HSBC, s katero je kratek čas sodelovala tudi španska slaba banka SAREB. HSBC je bila vpletena v več škandalov, med drugim naj bi za prekupčevalce z mamili prala denar in jim odpirala račune v davčnih oazah. Ameriška vlada jo je zaradi tega decembra 2012 kaznovala s skoraj 1,4 milijarde evrov visoko denarno kaznijo, najvišjo kadarkoli izrečeno po ameriškem zakonu o bančni tajnosti. V resnici za HSBC to ni bila boleča kazen, kajti korporacija je imela v letu 2012 kar 14 milijard evrov dobička. In tej ’ugledni’ družbi je DUTB lani za slab mesec dni svetovanja odštela 404.600 evrov. Pa še en primer: DUTB je lani najela družbo Zolfo Cooper in ji za dobrih šest mesecev svetovanja plačala 401.800 evrov. Ta družba naj bi sodelovala tudi z irsko slabo banko. Zolfo Cooper ima pisarne tudi na Kajmanskih otokih in Britanskih Deviških otokih, ki slovijo kot davčne oaze.

Irski eksces

Irska vlada je slabo banko ustanovila decembra 2009, potem ko je bil bančni sektor zaradi zloma nepremičninskega trga pred propadom. Bruto vrednost vseh slabih terjatev, ki so bile prenesene na irsko slabo banko, je znašala 74 milijard evrov ali šestnajstkrat toliko, kolikor znaša vrednost slabih terjatev, prenesenih na slovensko slabo banko. V prvih treh letih delovanja je irska NAMA zunanjim finančnim svetovalcem, cenilcem vrednosti, revizorjem in odvetnikom plačala 143 milijonov evrov, od tega so zgolj stroški za odvetniške storitve znašali 18 milijonov evrov. Med rekordnimi zaslužkarji je tudi družba KPMG – v treh letih ji je NAMA plačala kar 22,29 milijona evrov. Drugi veliki zaslužkarji so bili v tem času še PricewaterhouseCoopers, Ernst & Young, Deloitte, Arthur Cox, McCann Fitzgerald in Grant Thornton. Te družbe si od irske slabe banke tudi v prihodnje obetajo precej posla, KPMG je namreč že napovedala, da namerava na Irskem odpreti 330 novih delovnih mest, 80 novih delovnih mest pa načrtuje tudi Ernst & Young, ki ima na Irskem že zdaj 1260 zaposlenih.

Da bodo stroški zunanjih svetovalcev visoki, je irska slaba banka napovedala že ob ustanovitvi. V desetih letih delovanja naj bi znašali 1,3 milijarde evrov ali skoraj dva odstotka vrednosti vseh nasedlih naložb, ki jih je prevzela od irskih bank v težavah. »Veliko finančnikov, ki so pred oblikovanjem irske slabe banke delali v državnih službah ali v finančnem sektorju, je v slabi banki videlo svojo priložnost za zaslužek. Zavedati se morate, da je dolg obstoj slabe banke v interesu teh skupin, saj od slabe banke dobro živijo,« opozarja irski ekonomist dr. Brian Lucey, predavatelj na kolidžu Trinity v Dublinu. Toda po drugi strani: prehiter razpust slabe banke lahko pomeni pritisk na hitro prodajo premoženja. »Irska slaba banka naj bi delovala do leta 2020, toda v zadnjih tednih krožijo informacije, da jo namerava vlada zapreti precej prej, kot je bilo predvideno. Leta 2016 bodo namreč parlamentarne volitve in vlada skuša s čim hitrejšo odprodajo nasedlih nepremičnin javnost prepričati, da je kriza mimo. Slaba stran te naglice je, da se bo premoženje prodalo precej pod ceno, ki bi jo bilo mogoče doseči, če bi ga slaba banka prodajala dlje časa,« dodaja Lucey.

Še preden je začela resno delati, je slovenska slaba banka porabila skoraj pet milijonov evrov, od tega največ za plačilo pogodbenih sodelavcev.

Po poti Irske

Ali smo potemtakem lahko presenečeni, da je slovenska slaba banka oz. Družba za upravljanje terjatev bank v manj kot letu dni od ustanovitve in še preden je začela resno delati, porabila skoraj pet milijonov evrov, od tega največ prav za plačilo pogodbenih sodelavcev?

DUTB je samo skandinavski svetovalni družbi Quartz+Co lani plačala 2,52 milijona evrov, pri čemer je bil partner te družbe Torbjörn Månsson še do pred kratkim izvršni direktor DUTB, po novem pa s slabo banko sodeluje kot zunanji svetovalec. DUTB v tem ne prepozna konflikta interesov. Slovenski mediji vsak dan razkrivajo nove, umazane podrobnosti. V Dnevniku so tako razkrili, da je s skandinavsko svetovalno družbo povezan tudi finski svetovalec Janne Harjunpää. Sprva je bil v ekipi družbe Quartz+Co, ki je pomagala pri vzpostavitvi slabe banke, zdaj pa z DUTB sodeluje prek lastnega podjetja Hansahaldelshaus. Med drugim naj bi se ukvarjal s konkretnimi primeri podjetij v težavah. Skupaj z Månssonom naj bi tako na primer obiskala Cimos in ACH. DUTB je finskemu poslovnežu od sredine avgusta do konca lanskega leta za njegove nasvete plačala 105.700 evrov ali skoraj 24 tisoč bruto na mesec, kar pomeni, da je bil najboljše plačani posameznik v DUTB.

Tudi sicer so prejemki vodilnih v DUTB zelo visoki. Neizvršni direktorji na mesec dobijo deset tisoč evrov bruto, poleg tega pa imajo plačane tudi letalske prevoze in namestitve v hotelih. Pri izvršnih direktorjih plače niso enotne. Aleš Koršič prejema nekaj manj kot deset tisoč evrov (toliko je še nedavno prejemal tudi Månsson), Christopher Gwilliam in Janez Škrubej pa prejemata po 21.500 evrov. Poleg tega so izvršni direktorji nagrajeni še z variabilnim delom plače, ki pa ne sme presegati sto odstotkov fiksne plače. To pomeni, da lahko Gwilliam in Škrubej na leto zaslužita malo več kot pol milijona evrov.

Sprva je bilo predvideno, da bi DUTB delovala pet let, vlada pa zdaj predlaga podaljšanje na 15 let. V tem času bosta Gwilliam in Škrubej lahko zaslužila vsak po nekaj manj kot osem milijonov evrov. DUTB je sicer edina družba v državni lasti, za katero ne veljajo omejitve plač vodilnih po tako imenovanem Lahovnikovem zakonu. To izjemo ji je zagotovila že vlada Janeza Janše, dopušča pa jo tudi vlada Alenke Bratušek. DUTB je v stoodstotni lasti države, a posluje kot zasebna družba. In to ne samo, ko gre za plače. DUTB tudi nima prav nobenih omejitev pri najemanju zunanjih izvajalcev. Meja je zgolj letni proračun, ki je lani znašal 7,7 milijona evrov.

Za primerjavo poglejmo, kako je s plačami zaposlenih v irski slabi banki. Irska vlada je določila, da mora biti višina prejemkov skladna z omejitvami, ki veljajo za plače irskih javnih uslužbencev. Ali povedano drugače: plače ne smejo biti višje od tega, kar zasluži najboljše plačani irski javni uslužbenec. Res pa je, da se slaba banka pri vodilnih kadrih te omejitve ne drži dosledno. »Pravilo se da zaobiti in to so tudi storili,« pravi Lucey. Po zadnjih dostopnih podatkih je 132 uslužbencev irske slabe banke v letu 2012 zaslužilo do 100 tisoč evrov, 88 uslužbencev je zaslužilo od 100 tisoč do 200 tisoč evrov, dva sta zaslužila od 200 tisoč do 300 tisoč evrov, dva pa od 300 tisoč do 400 tisoč evrov. Sliši se ogromno, vendar je treba vedeti, da so celo najvišje plače v irski slabi banki nižje od zneska, ki ga lahko zaslužita izvršna direktorja DUTB Gwilliam in Škrubej.

Edini način, s katerim je mogoče preprečiti zlorabe, je absolutna preglednost pri prodaji premoženja, ki ga je prevzela slaba banka, pri prejemkih zaposlenih in najemanju zunanjih svetovalcev.

Ko je vodstvo irske slabe banke pred kratkim zaprosilo vlado za dvig bonusov, ker da jim bodo sicer ušli vsi najboljši kadri, je irski finančni minister Michael Noonan prošnjo kategorično zavrnil, rekoč: »Fantje, žal ne bo šlo. Pričakujem bistveno boljše rezultate dela, preden sploh začnem razmišljati o bonusih. Če bo zaradi tega katerikoli od vodilnih kadrov želel zapustiti slabo banko, mu bom stisnil roko in mu ob slovesu zaželel vse dobro.«

Na Irskem skoraj ne mine mesec, da se slaba banka ne bi pojavila v medijih zaradi takšne ali drugačne afere. Zdaj že bivši uslužbenec irske slabe banke Enda Farrell je slabo banko obtožil, da je namerno podcenila vrednost terjatev, ki jih je prevzela od bank v težavah, zato da bi pri odprodaji teh naložb dosegla boljši izkupiček. Zaradi tega je bil strošek reševanja bank za davkoplačevalce večji, kot bi bil ob realnem vrednotenju. Vodstvo slabe banke je očitek zavrnilo kot neutemeljen, češ da so proces vrednotenja nadzorovali finančno ministrstvo, družba PricewaterhouseCoopers in Evropska komisija. Da obtožbe niso bile resno raziskane, je kriv tudi Farrell. Vsakršno verodostojnost je izgubil potem, ko so mediji razkrili, da je kot visok uslužbenec slabe banke zaradi lastnih koristi zlorabil notranje informacije. Konec leta 2011 je namreč kupil hišo, ki je bila del portfelja irske slabe banke. Farrell se je obrnil neposredno na lastnika hiše, poslovneža Thomasa Dowda, ki ima v irski slabi banki več nasedlih nepremičnin. Za hišo, ki bi jo bilo po mnenju nepremičninskih posrednikov na trgu mogoče prodati za 725 tisoč do 750 tisoč evrov, je Farrell odštel zgolj 410 tisoč evrov. Upravnemu odboru slabe banke je nakup zamolčal, kar je v nasprotju z irskim zakonom o slabi banki, saj ta določa, da so uslužbenci dolžni razkriti vse svoje premoženje, z naložbami vred. Poleg tega se po istem zakonu zloraba notranjih informacij za lastno korist šteje za kaznivo.

Se to lahko zgodi tudi v Sloveniji? Ni izključeno. »Edini način, s katerim je mogoče preprečiti zlorabe in ožemanje države, je absolutna preglednost pri prodaji premoženja, ki ga je prevzela slaba banka, pri prejemkih zaposlenih na slabi banki in najemanju armade dragih zunanjih svetovalcev,« svetuje Lucey.