Evropska kakovost življenja – mit preteklosti ali sanje prihodnosti?

Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji in Odbor regij v okviru razprav pred letošnjimi evropskimi volitvami, ki bodo 25. maja, vabita na regionalni forum za razpravo: »Evropska kakovost življenja – mit preteklosti ali sanje prihodnosti?« Forum bo v petek, 28. februarja, ob 11. uri v prostorih Hotela City v Mariboru.

Udeleženci foruma v Mariboru bodo odgovarjali na vprašanja: Je vključitev v Unijo res prinesla tudi evropsko, torej po pričakovanjih boljšo kakovost življenja? Živimo v čistejšem okolju, jemo varnejšo hrano, študiramo in delamo povsod po Evropi? Je vsakdan, ki ga živimo kot Evropejci, boljši kot pred desetletjem? Ali pa so skupna pravila EU zožila možnost samostojnega odločanja in upočasnila odziv na težave, s katerimi se srečujemo državljani Evrope v času gospodarske krize? In koliko vpliva imajo pri iskanju pravih rešitev zastopniki regionalnih ter lokalnih oblasti?

Nova delovna mesta, spodbujanje gospodarske rasti in zagotavljanje vzdržnega socialnega modela pa so bile teme razprav na zadnjem v seriji dogodkov ReAct v Madridu. Čudežnih rešitev ni, je ob tem poudaril španski poslanec Pablo Zalba in se zavzel za uravnoteženje javnih financ in večjo podporo Evropske centralne banke (ECB) ukrepom za spodbujanje gospodarske rasti.

Profesor José García Montalvo je menil, da bo bančna unija, katere cilj je zagotoviti, da bodo banke same plačevale za svoje napake in državljani ne bodo več v prvi vrsti za reševanje zavoženih bank, v območju evra znova vzpostavila zaupanje v evropski finančni sistem. Prepričan je tudi, da bo prišel dan, ko bodo države EU imele skupen dolg. Kljub ostremu nasprotovanju Nemčije in še nekaterih severnih članic EU, je torej prepričan, da bo EU nekega dne imela skupne evropske obveznice, s katerimi se bodo lahko zadolževale ržave članice, za njihove dolgove pa bodo solidarno jamčile vse članice.

»Mladi morajo oditi v tujino, tja, kjer so delovna mesta,« je opozorila profesorica Reyes Calderon. Izobrazba, inovativnost, fleksibilnost in več Evrope so po njenem mnenju recept za izhod iz krize.

Profesor Javier Díaz-Giménez se je vprašal, kaj sploh je alternativa varčevanju. Rezi so boleči, ampak 400-evrska plača je boljša kot 400-evrska subvencija.

Javnost, ki je spremljala razpravo, se je v elektronski anketi zavzela za davek na finančne transakcije (Slovenija je med državami, ki so se že odločile, da ga bodo uvedle), strožje ukrepanje proti utajevalcem davkov in več vlaganj v izobraževanje. (er)