Za Noriakijevo mizo

Gostišče Pri Žerjavu
Rateče 39, Rateče – Planica
Tel.: 04 587 60 26
www.prizerjavu.si
Pri Žerjavu lahko obvisite ob šanku ali sedite pod relikvijami v smučarski sobi vsak dan razen ponedeljka od 10. do 22. ure, ob sobotah pa še uro dlje.

Fino:
ocvrt piščanec
borovničev zavitek

Ne tako fino:
vegetizacija (še posebej očitna pri goveji juhi)
pretežno nedomač domači narezek

Za cenovno orientacijo navajamo, da visokokaloričen odmerek domače klobase z zaseko stane 8,2, polovica ocvrtega piščanca 9,2 in borovničev zavitek 2,7 evra.

Če se že vsi po jamajško bobovsko počutijo very olympic, pa se dajmo še mi!, se je glasilo navodilo, ki je ondan prišlo iz Konzumovega centra za trendomerstvo. Seveda je – takoj ko smo začeli pregledovati potencialne gostinske tarče v Črni, Dolenji vasi, Ihanu, Besnici in Tržiču – sledil obvezni dodatek: ampak naredimo to po svoje. In tako smo odpihnili prah s spominskih celic in se spomnili na v starošolski opaž oblečeno feelgood smučarsko sobo pri rateškem Žerjavu, v kateri smo davno tega že premlevali zelo dobro ocvrto pišče.

In res se odsihmal ni kaj veliko spremenilo: prostor ob šanku je še vedno rezerviran za lokalne barske spomenike, na steni v smučarski sobi med ostalimi spominki še vedno visi 20 let star podpis na letošnji olimpijadi še kako aktualnega 41-letnika Noriakija Kasaia in ocvrt piščanec je še vedno hrustljav in sočen in okusen in kot tak dejansko upravičeno nosi v jedilniku obljubljeni naslov hišne specialitete #1.

Preostala ponudba z železnega slovenskega repertoarja mu namreč ne pride niti blizu. Okej, to, da je krvavica odišavljena predvsem z meto, je pač prejkone stvar lokalnih šeg (in nje všečnost stvar okusa), zato se vanjo – ker je bila lepo pečena – ne bomo vtikali, bomo pa seveda zavihali nos nad za tak tip gostilne neverjetno podpovprečno, z obiljem glutaminatnega dodatka jedem podaljšano govejo juho in nad dejstvom, da je – če ne štejemo solidne špehnate klobase z zaseko in luštnega, v kis vloženega zelenega češnjevega paradižnika – kvazi domači narezek s kruhom vred sestavljen iz generične štacunske robe. Vsekakor bi bilo vsem bolj všeč, če bi ob tromeji domujoče starodavno gostišče, namesto da sv. pečenko kranclja s preplozanim zamrznjenim zelenjavnim miksom, koluti sveže paprike in zmatranim radičem, iz zapiskov ustanoviteljske babice izbrskalo še kakšen tak recept, kot sta tisti za velik, iz krompirjevega testa zamešen in z obiljem sočne skute polnjen par rateških krapov in oni za z ocvirki, koščki pečenke in zrni črnega popra ozaljšano kislo zelje.

Tako pa je obedovanje pri Žerjavu neke sorte igra na srečo – če nisi srečne roke, boš malical bolj tako-tako, pri pravi selekciji (ki naj se nujno konča z izjemnim, s prav negorenjsko količino nerazčofotanih borovnic napolnjenim zavitkom) pa je lahko južina pod Poncami čisto fino doživetje. Še prošnja potencialnim obiskovalcem: na jedilniku smo šele post festum opazili postavko »domači rezanci z jurčki (po receptu g. Staneta Dolanca)« – poskusite jih in nam sporočite, kakšni so.