EU ni naša zunanja, temveč notranja gospodarska politika

Slovenci smo z vstopom v EU pred desetimi leti postali del evropske družine, česar se premalo zavedamo. Na evropski ravni bi morali biti bolj dejavni in samoiniciativni, saj evropska politika ni naša zunanja, temveč notranja gospodarska politika, je bilo slišati na regionalnem forumu Evropskega parlamenta in Odbora regij v Mariboru na temo Evropska kakovost življenja - mit preteklosti ali sanje prihodnosti?

Konec maja bomo slovenski državljani že tretjič volili svoje predstavnike v Evropski parlament in po mnenju poslanca Milana Zvera (EPP/SDS) je nujno, da se državljane prepriča, da se »še vedno splača« živeti v EU. Ta po njegovih besedah prinaša mir, blaginjo in zagotovilo, da bomo obstali kot kulturna identiteta. Poslanec v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl (ALDE/Zares) si želi unije z dejavnejšo vlogo v svetu. Rad bi tudi, da bi bila EU bolj notranje povezana, a ne v smislu »združenih držav Evrope«, temveč kot demokratična skupnost narodov.

Župan Slovenske Bistrice in vodja slovenske delegacije v Odboru regij Ivan Žagar si želi učinkovitejšega delovanja, a tako na evropski kot nacionalni ravni, kjer znamo Slovenci postopke še dodatno zaplesti. »Treba je ločiti, kaj je evropski in kaj naš notranji problem,« je dejal.

Prorektorica za razvoj kakovosti Univerze v Mariboru Lučka Lorber je med koristmi, ki jih je prinesla vključitev Slovenije v EU, navedla večjo mobilnost študentov in profesorjev ter večjo mednarodno prepoznavnost. Slovenci se po njenem mnenju preslabo zavedamo, da smo enakopraven del evropskega prostora. »Manjka nam samopodoba, zaupanje v sebe,« je menila.

Podobnega mnenja je ljubljanski mestni svetnik in član Odbora regij Mitja Meršol, po besedah katerega Slovenci dojemamo svoj položaj v uniji »pubertetno«. »EU je naša notranja gospodarska politika. Morali bi se obnašati bolj samoiniciativno, z dodatnimi pobudami, in ne samo čakati na direktive iz Bruslja. S tem se poglablja tista stara mentaliteta podrejenosti nekemu centru zunaj Slovenije, kar prinaša določeno onemoglost pri našem ravnanju. Tega bi se morali znebiti in se bolj zavedati geostrateškega položaja Slovenije in delati na tem,« je povedal.

Po drugi strani je v. d. direktorice Pekarne Magdalenske mreže Urška Breznik izpostavila, da je Slovenija skupaj z Grčijo, Portugalsko in Španijo »na periferiji EU«, kar se med drugim kaže v visoki brezposelnosti. Mladi imajo res povečane možnosti mobilnosti, a to ne pomeni, da lažje pridejo do službe. »Tudi v tujini jih ogromno dela v prekernih oblikah,« je opozorila. (sta, er)