Rehn: Slovenija bi morala pospešiti proces privatizacije

Slovenija bi morala pospešiti proces privatizacije, vključno s privatizacijo bank v državni lasti, ter nadaljevati tudi druge gospodarske reforme in obnoviti vzdržnost javnih financ. Izziv je tako strukturne kot fiskalne narave, je poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn v pogovoru s slovenskimi novinarji v Bruslju.

Potem ko je Evropska komisija novembra ocenila, da je Slovenija pospešila tempo strukturnih reform, pomembnih za odpravo neravnovesij, in da pri sanaciji bančnega sektorja pomembno napreduje, ter potem ko je februarja izboljšala gospodarsko napoved za Slovenijo, je v sredo Slovenija iz Bruslja edina že drugič dobila oceno, da se sooča s presežnimi makroekonomskimi neravnovesji.

»To pomeni, da je Slovenija imela in da še ima precej resne in globoke gospodarske probleme ter da bo še potreben čas, da jih odpravi. Slovenija je v minulih mesecih (...) učinkovito ukrepala, a obenem je sedaj pomembno ohraniti zagon in v nekaterih primerih okrepiti reforme,« je komisar Rehn odgovoril na vprašanje, kaj pomeni ocena komisije in kako resen je položaj Slovenije.

Slovenija je po njegovih besedah v minulih mesecih storila veliko za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, predvsem v bančnem sektorju, kar je bilo zelo pomembno. »A še vedno obstajajo presežna gospodarska neravnovesja, ki terjajo odločno ukrepanje vlade in drugih oblasti, tako da se bo položaj vzdržno izboljšal,« je še poudaril komisar.

Sedaj je pomembno ohraniti zagon in pospešiti proces privatizacije, vključno s privatizacijo bank v državni lasti. Pomembno je učinkovito nadaljevati z vsemi gospodarskimi reformami in fiskalnim ukrepanjem, tako da bo lahko država resnično obnovila gospodarsko konkurenčnost in zdravje javnih financ. Pomembno je, da država obrne negativen trend zadolženosti, je izpostavil Rehn.

Delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank, ki je v Sloveniji tarča ostrih kritik, komisar ni želel podrobno komentirati. Dejal je le, da »seveda tesno sodelujejo s slovenskimi oblastmi in da podpirajo njihovo delo na področju obnavljanja zdravja bančnega sektorja«.

Evropska komisija se je zaradi presežnih neravnovesij odločila za poseben nadzor ukrepanja Slovenije. Komisar je pojasnil, da to pomeni spremljanje izvajanja priporočil za bančni sektor, strukturne reforme in fiskalno politiko v partnerstvu s Slovenijo ter da bodo Slovenijo dvakrat na leto obiskale misije komisije, na podlagi katerih bodo nato o ugotovitvah poročali evroskupini.

Slovenija je poleg Francije tudi edina, ki je iz Bruslja dobila opozorilo, naj okrepi prizadevanja za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, saj obstaja tveganje, da ga ne bo obrzdala pravočasno, torej v letu 2015. Komisija se je odločila za okrepitev nadzora v obliki posebnega priporočila za dodatno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja.

Na vprašanje, kaj konkretno pričakuje komisija od Slovenije ali to pomeni več proračunskih rezov, je Rehn odgovoril: »S Slovenijo želimo sodelovati v partnerstvu in ji pomagati s prijateljskimi nasveti o tem, kako obnoviti vzdržnost javnih financ in kako izboljšati splošno gospodarsko konkurenčnost države.«

Slovenija mora opozorila upoštevati pri pripravi proračunskega in reformnega načrta, ki ju mora v Bruselj poslati do konca aprila. Komisija ga bo ocenila junija. Če bo presodila, da ukrepanje za odpravo neravnovesij ni dovolj odločno, lahko sproži postopek za odpravo presežnih neravnovesij, pri čemer od države najprej zahteva akcijski načrt, v skrajnem primeru pa ji lahko naloži kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda. Če presodi, da fiskalno ukrepanje ni ustrezno, lahko še okrepi nadzor.

Komisar pričakuje, da bosta slovenska načrta dovolj pogumna in da bodo slovenske oblasti upoštevale vsa priporočila komisije, saj je to po njegovem mnenju v dobro Slovenije in Slovencev, za okrepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest.

Petra Miklavc je dopisnica STA iz Bruslja