K frizerju v knjižnico

Potem ko diplomirani bibliotekarji in podiplomski študenti bibliotekarstva po prijavi na prosto delovno mesto knjižničarja v Mestni knjižnici Ljubljana (MKL), za katero je bila zahtevana le srednješolska izobrazba, niso bili povabljeni niti na pogovor, so se na kasnejši razpis za enako delovno mesto prijavili s 5. stopnjo izobrazbe. Dve študentki sta bili na pogovor povabljeni, priznali sta, da imata višjo izobrazbo, in dela nista dobili.

Razočarani so napisali javno pismo. »Doštudirali smo z namenom, da se nekega dne zaposlimo v ustanovi, povezani s knjigo, zdaj pa so nam prav te zaprle vrata, ker smo preveč izobraženi,« pravi študentka Špela Dolinšek. Tisti s 5. stopnjo izobrazbe pa zaposlitev dobijo in se lahko dodatno izobrazijo za višje delovno mesto, je v odzivu na pismo na Biblioblogu opozoril anonimnež. »Je bolje v knjižnici zaposliti frizerko, kozmetičarko in trgovko ali usposobljenega bibliotekarja?« se še sprašuje študentka.

»Zaposleni, ki niso razporejeni na delovna mesta, primerna njihovi izobrazbi, sčasoma postanejo nemotivirani za delo, še posebej, če hkrati zaposlujemo kandidate s končano fakulteto na njim ustrezna delovna mesta,« je direktorica MKL Jelka Gazvoda razložila, zakaj najboljši kandidat ni nujno tisti, ki izpolnjuje višje formalne pogoje. Težava je tudi v financerjih knjižnic, občinah, ki jim sredstva neprestano znižujejo.

Višja izobrazba le ne more biti nekomu v škodo, meni predstojnik oddelka za bibliotekarstvo na ljubljanski filozofski fakulteti Primož Južnič. Iz njegovega odgovora Jelki Gazvoda pa lahko sklepamo tudi, da za »krivično« zaposlovanje niso odgovorne samo občine: »V MKL od leta 2010 niso zaposlili niti enega našega diplomanta,« je zapisal in spomnil na sporno »družinsko« kadrovanje, ko so bili na mesto knjižničarjev v MKL zaposleni direktoričin sin, sin kadrovika in hčerka pomočnice direktorice knjižnice. Mačehovski odnos knjižnic in države do diplomiranih bibliotekarjev potrjuje tudi raziskava Maje Božič o zaposlovanju diplomiranih bibliotekarjev. Od leta 2006 je razpisanih delovnih mest zanje vsako leto manj.

Težave naj bi omilil novi zakon o knjižničarstvu, po katerem bi delo bibliotekarja opravljali le tisti visokošolsko izobraženi, ki bodo imeli opravljenih dovolj študijskih obveznosti iz bibliotekarskih vsebin. Spremenili naj bi se tudi pogoji za opravljanje bibliotekarskega izpita, ki ga danes ne more opraviti nihče, dokler v knjižnici ne dela eno leto, to pa je za diplomirane bibliotekarje pri iskanju zaposlitve še dodatna ovira.