Martin Schulz: Ekonomske razmere skrbijo vse v Evropi

Ekonomske razmere skrbijo celotno Evropo, položaj v Sloveniji ni drugačen od drugih delov Evrope, je pred prihodom na obisk v Slovenijo dejal predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Glede bližajočih evropskih volitev je prepričan, da bo nov način izbire predsednika Evropske komisije pritegnil večjo pozornost volivcev.

»Ekonomske razmere nas vse skrbijo, potrebujemo rast, rast pa ima za predpogoj investicije,« je dejal. Vlagateljem je treba ponuditi okvir, ki nudi gotovost, zaradi česar je bančna unija v našem skupnem interesu, je prepričan.

»Vem, da imajo ljudje v Sloveniji občutek, da so morali veliko plačati za neodgovorne špekulacije, ampak to je občutek po vsej Evropi,« je še dejal. EU mora zato po njegovih besedah poiskati izhod iz situacije, v kateri velika podjetja ne plačujejo davkov, če pa ustvarijo velike izgube, morajo zanje plačevati davkoplačevalci.

Med obiskom želi Schulz predati tudi politično sporočilo, ki se nanaša na nedavno dogajanje v Ukrajini. »Ne smemo pozabiti, da so ljudje na trgu Maidan umirali z evropsko zastavo v rokah. Svojih evropskih dosežkov ne smemo jemati za samoumevne, zanje se moramo boriti vsak dan,« je dejal.

V luči bližajočih se evropskih volitev, ki jih zaznamuje vse nižja volilna udeležba, je menil, da bo tokrat pomembno vlogo odigral tudi nov način izbire predsednika Evropske komisije. Ta je namreč tesno vezan na rezultat evropskih volitev in predvideva, da parlamentarne politične skupine imenujejo svoje kandidate za predsednika Evropske komisije.

Dejstvo, da bodo nacionalne stranke podpirale mednarodne kandidate, je zelo zanimiv element, ki bo pritegnil več pozornosti med volivci, je prepričan Schulz. Ne pričakuje sicer, da bo to povišalo volilno udeležbo na 80 odstotkov, bo pa vsekakor imelo določen vpliv.

Evropskim volitvam je namreč doslej manjkalo, kar je skupno vsem drugim volitvam - da med seboj tekmujejo osebnosti s svojim volilnim programom in volivci se nato odločijo, je dejal.

Glede postopka imenovanja novega predsednika Evropske komisije sicer priznava vlogo, ki jo pri tem tudi glede na nova pravila odigra Evropski svet, kljub temu pa poudarja, da so določila zelo jasna - Svet po posvetovanju s parlamentom predlaga kandidata s kvalificirano večino, pri čemer mora upoštevati izid volitev.

»To pomeni, da ima parlament prvo in zadnjo besedo,« je Schulz odgovoril na vprašanje, če se mu glede na vlogo Evropskega sveta pri imenovanju predsednika komisije ne zdi, da je trditev, da ga izvolijo evropski državljani, zavajajoča. Hkrati je menil, da to niso edine volitve, kjer se kaže utrujenost volivcev. »Vidimo, da ima parlamentarna demokracija težavo, da vse več državljanov meni, da njihov glas nima nobene vloge,« je dejal in poudaril, da nizka volilna udeležba ni samo evropski pojav.

»To je poziv za vse nas parlamentarce na različnih ravneh, da razmislimo o razlogih za to,« je menil. Po njegovem prepričanju leži vzrok v tem, da državljani mislijo, da »javne inštitucije ne dohajajo težav«, zaradi česar je treba tako na lokalni, nacionalni kot evropski ravni pokazati, da temu ni tako.

Ljudje se sicer volitev ne udeležujejo, kadar menijo, da njihov glas ne šteje ter kadar ne razumejo, kaj se dogaja. Analiza po njegovih besedah kaže, da je ob nižji stopnji izobrazbe tudi volilna udeležba nižja, ob višji stopnji pa višja. »Treba je iti nazaj na ulice, potrkati na vrata in pokazati, da smo tam,« je dejal in poudaril izjemen pomen neposrednega stika z volivci.

Volivca, tudi slovenskega, ki ne namerava iti na volitve, bi poskušal v nasprotno prepričati z argumentom, da EU vpliva na njegov vsakdan. »Če želiš vplivati na usmeritev tistih ljudi, ki neposredno vplivajo na tvoje vsakodnevno življenje, moraš iti na volitve,« poziva Schulz.

Med konkretnimi ukrepi Evropskega parlamenta, ki bi lahko nezainteresirane volivce prepričali v oddajo glasu, je izpostavil ukrepe za ureditev razmer v finančnem sektorju, kot sta zmanjšanje nagrad za bankirje in prepoved nekaterih oblik špekulacij na mednarodnih trgih. Izpostavil je še prizadevanja parlamenta za uvedbo davka na finančne transakcije in boj proti neplačevanju davkov s strani velikih podjetij.

Spomnil je, da je parlament tudi za Slovenijo v boju za kohezijska sredstva z državami neto plačnicami dosegel, da regionalni in infrastrukturni razvoj še vedno sofinancira EU.

Po mnenju Schulza bi se bilo treba v prihodnosti vprašati, kaj bi se dalo narediti bolje na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. »Moja izkušnja tudi kot nekdanji župan je, da tem bližje kot se postopek odločanja dogaja ljudem, tem bolje je,« je menil in dodal, da bi bilo treba državljane čim bolj vključiti v proces odločanja.

Nato bi se morala EU osredotočiti na resnične izzive - trgovino, podnebne spremembe, izogibanje davkom, migracije, nadzor na mejah, varnost in oskrbo z energijo, je še menil.

Glede izidov evropskih volitev je Schulz napovedi, da naj bi stranke s skrajne desnice ali levice dobile tretjino sedežev, označil za pretirane. Poslancev tovrstnih strank in evroskeptikov je trenutno v parlamentu približno 90, po Schulzevih pričakovanjih jih bodo po volitvah dobili med 120 in 130, kar je sicer povišanje, a ne tolikšno, da bi lahko »blokirali Evropski parlament«.

O izidih volitev v Sloveniji Schulz, ki je tudi kandidat evropskih socialistov (PES) za predsednika Evropske komisije, ni želel ugibati. Kot je namreč poudaril, v Slovenijo prihaja v vlogi predsednika Evropskega parlamenta in ne v okviru volilne kampanje.