Je finančne krize res konec?

Pričakovati je, da bodo voditelji držav članic s tokratnega rednega vrha EU, ki se začenja danes, državljanom spet sporočili, da je finančne krize konec, čeprav se razmere v Franciji in Italiji slabšajo, Grčija pa ostaja brezupen primer, piše nemški Focus. Zaradi poceni denarja, ki ga imajo na voljo zaradi politike Evropske centralne banke (ECB), se povečuje zadolženost držav članic.

Najbolj prezadolženi sta Italija z javnim dolgom 130 odstotkov BDP in Grčija z javnim dolgom okrog 170 odstotkov BDP. Zasebne banke v Italiji, Španiji in Grčiji so svoje bilance spet napolnile z visoko tveganimi obveznicami, s katerimi se zadolžuje njihova domača država. Profesor Christoph Schmidt zaradi tega svari, da krize še ni konec. »Krize je lahko konec šele, ko spet dosežemo neke vrste normalne razmere,« pravi.

To pa bo mogoče šele po izvedbi strukturnih reform na trgu dela, da bodo privilegirani zaposleni dobili konkurenco v brezposelnih. Pa tudi ob izvedbi reform, ki bodo preprečevale znanim podjetjem, da bi onemogočala konkurente.

Novi predsednik vlade Italije Matteo Renzi obljublja, da bo razbremenil državljane in znižal davke za podjetja, kar z drugimi besedami pomeni, da bo najel nove kredite, čeprav se je Italija zavezala, da bo proračunski primanjkljaj znižala pod dovoljeno mejo, ki je 3 odstotke BDP. Renzi obljublja tudi, da bo v 100 dneh reformiral Italijo, čeprav vsak Italijan ve, da je v tej državi 100 dni treba čakati samo na priključek na električno energijo.

V Franciji finančni minister Pierre Moscovici trdi, da je Francija uspešneje izšla iz krize kot večina drugih držav, računsko sodišče pa svari, da je zadolženost države v akutni »nevarni coni«, vsaka preložitev roka za zmanjšanje zadolženosti pa bi pomenila »resen udarec za finančno verodostojnost Francije«. Načrti vlade za zmanjšanje zadolženosti niso dovolj natančni in preveč optimistični, še ocenjuje francosko računsko sodišče.

Za Grčijo je študija Centra evropskih politik (CEP) ugotovila, da njena kreditna sposobnost še naprej pada in to bistveno hitreje kot v drugih državah z evrom. Grki še vedno živijo nad svojimi zmožnostmi.

To so res primeri treh od 18 članic z evrom, kljub temu pa je mogoče reči, da je tisti, ki trdi, da je kriza v območju evra mimo, bodisi nepoboljšljiv goreči zagovornik evra ali nima nič skupnega z realnostjo, ocenjuje nemški časopis. (er)