Bi-ko-fe

Bi-ko-fe je postojanka ustvarjalcev elektronske glasbe, ki moti sosede s svojo glasnostjo, tako v lokalu, kot v okolici lokala, kjer po poročanju sosedov trpita tudi red in čistoča.

Glasnost prireditev moti sosede v tolikšni meri, da ne morejo ponoči spati, in zato trpi njihovo zdravje. Upajo, da bodo prireditelji glasbenih aktivnosti med tem spoznali, da so s svojo dejavnostjo na napačni lokaciji in se odselili, sosedje so se pa obrnili tudi na pristojne službe, da napravijo red in mir.

Do tega imajo vso pravico, država in občina pa dolžnost, da v okviru predpisanega tak red in mir, ki ne bo motil zdravja, tudi vzpostavita. To jima med drugim nalagajo določila veljavnega prostorskega akta, sprejetega z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del, Ur.l. RS, Št. 78/2010 in spremembe.

Ta v 89. členu (varovanje pred hrupom) določa, da za obravnavano lokacijo velja opredelitev območja varstva pred hrupom III. stopnje, kar je prikazano na karti 8 »Območja varstva pred hrupom« ter, da je treba pri posegih v obstoječe objekte v območjih s III. stopnjo varstva pred hrupom, ali v območjih s preseženimi mejnimi vrednostmi zaradi hrupa, gradnje načrtovati z ustrezno pasivno zaščito pred hrupom (zvočno izolirane fasade in okna). Stavbe je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi s področja zvočne zaščite stavb.

Po veljavnih okoljevarstvenih principih je za preprečevanje neprimernega vpliva na okolje in na zdravje ljudi pristojen povzročitelj – v lokalu lastnik lokala, na ulici lastnik ulice.

Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, Priloga 1, določa mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa (Preglednica 1) in sicer mejne vrednosti kazalcev hrupa za III. območje varstva pred hrupom za Lnoč 50 dB (ponoči) in Ldvn 60 dB (podnevi) ter kritične vrednosti kazalcev hrupa (Preglednica 2) za III. območje varstva pred hrupom Lnoč 59 dB (ponoči) in Ldvn 69 dB (podnevi).

Za preprečitev preseganja teh vrednosti tudi na Židovski stezi mora skrbeti upravljavec »izvora hrupa«, na mestnih površinah je to pristojna javna služba.

Obstajajo še omejitve glede prodiranja hrupa v prostore, kar je opredeljeno v Pravilniku o zaščiti pred hrupom v stavbah, Uradni list RS, št. 10/2012. Ta pravilnik določa zahteve, s katerimi se v stavbah in v njihovih delih omeji raven hrupa, s čemer se prepreči ogrožanje zdravja ljudi in ustvari ustrezne razmere za njihovo delo, druge dejavnosti in počitek. Ta pravilnik se uporablja tudi za rekonstrukcijo in vzdrževanje obstoječih stavb. Za rekonstrukcije se uporablja, če so dane tehnične možnosti in to ne nasprotuje pogojem varstva kulturne dediščine.

Zaščita pred zunanjim hrupom oziroma pred hrupom iz drugih prostorov stavbe se zagotovi z izvedbo zadostne zvočne izolacije zunanjih ločilnih elementov oziroma z izvedbo zadostne zvočne izolacije notranjih ločilnih elementov skladno z namembnostjo prostorov, ki jih ločujejo, in z ukrepi za zvočno izolacijo obratovalne opreme.

Vse opredeljuje tehnična smernica za graditev TSG-1-005 »Zaščita pred hrupom v stavbah«.

Ista tehnična smernica opredeljuje kot dovoljen hrup mejnih ravni hrupa v varovanih prostorih v stanovanjih do jakosti 30dB.

Pravilnost izvedbe tega se ugotavlja pred izdajo uporabnega dovoljenja za prostor, kjer je dogajanje obremenjeno s hrupom, za premoščanje vplivov zunanjega hrupa v prostor obstoječe stavbe pa praktično kadarkoli, na zahtevo prizadetih prebivalcev.