Draga terapija

Opravljanje stresnih testov in pregledovanje kakovosti premoženja v bankah je dobičkonosen posel. To vemo od lani, ko smo tujim revizorjem, svetovalcem in cenilcem za skrbni pregled slovenskega bančnega sistema odšteli več kot 30 milijonov evrov. Zgolj vrednotenje nepremičnin v bilancah pregledanih bank, ki ga je opravilo pet tujih nepremičninskih družb, njihovo delo pa je usklajevala revizorska družba Deloitte, je stalo dober milijon evrov.

Toda tu se stroški ugotavljanja razsežnosti kapitalske luknje v bankah ne končajo. Pred vzpostavitvijo prvega stebra evropske bančne unije, to je enotnega nadzora, bodo temeljito pregledane bilance 128 ključnih evropskih bank, tudi treh slovenskih, in sicer NLB, NKBM in SID banke. Pregled kakovosti sredstev v bankah se je začel sredi februarja in bo potekal vse do avgusta, sledil bo vseevropski stresni test, Evropska centralna banka bo skupne ugotovitve objavila oktobra. Banke, za katere se bo izkazalo, da ne izpolnjujejo meril o kapitalski ustreznosti, bo treba dokapitalizirati, nato pa bo, predvidoma novembra, vzpostavljen enoten bančni nadzor.

Bančni regulatorji in revizorske družbe bodo tako prihodnje mesece pregledali okoli 160 tisoč kreditnih map, pod njihovim drobnogledom bo več kot 3720 milijard evrov bančnega premoženja, predhodne ocene pa kažejo, da naj bi kapitalska luknja v bankah znašala od 280 milijard pa tja do 770 milijard evrov. Da bi bili podatki čim ažurnejši, je ECB objavila obsežen priročnik, po katerem ocena vrednosti zastavljenega premoženja ne sme biti starejša od enega leta.

To v obup spravlja zlasti španske bankirje. Upali so, da bo zadoščala nekoliko posodobljena cenitev vrednosti, ki je bila za potrebe dokapitalizacije španskih bank opravljena leta 2012, ne pa da bo treba na tisoče stanovanjskih in poslovnih nepremičnin oceniti na novo, kar bo vzelo veliko časa, predvsem pa bo banke znova stalo na milijone evrov.

Tudi nekatere druge evropske banke, na primer nemške, skušajo ECB prepričati, da pri merilih ocenjevanja vrednosti vsaj delno popusti, vendar ECB vztraja, da so za realno sliko nujni sveži podatki.

Kaj to pomeni za tri slovenske banke, vključene v vseevropski skrbni pregled? Skoraj gotovo se bosta vnovični cenitvi vrednosti nepremičnin in s tem dodatnim stroškom izognili državni NLB in NKBM, saj je bila v obeh zadnja cenitev opravljena konec lanskega leta in tako še ustreza časovni omejitvi ECB. Bolj vprašljiva je državna razvojna banka SID. Če zastavljenega premoženja ni vrednotila sproti, bo to dolžna storiti zdaj, pri čemer bo za evropske regulatorje sprejemljiva samo cenitev, ki jo bodo opravili neodvisni, to se pravi tuji cenilci. V Banki Slovenije trdijo, da ta strošek za davkoplačevalce ne bo pretirano visok. Toda enako so nas tolažili že lani, pa se je potem izkazalo, da je zgolj usklajevanje cenilcev nepremičnin stalo več kot samo vrednotenje nepremičnin.