Verhofstadt: Slovenija tipičen primer, da potrebujemo več Evrope

Konservativci in socialisti so se s krizo slabo spopadli. Prvi ponujajo varčevanje, drugi dodatno zadolževanje, medtem ko liberalci predlagamo »bolj integrirano Evropo kot motor za rast«. Slovenija je odličen primer države, ki lahko od bolj povezane Evrope le pridobi, pravi glavni kandidat liberalcev (Alde) na evropskih volitvah Guy Verhofstadt.

Verhofstadt, bivši belgijski premier, trenutno vodi politično skupino liberalcev (Alde) v Evropskem parlamentu, Alde pa ga je izbral tudi za svojega glavnega kandidata oziroma kandidata za novega predsednika Evropske komisije na majskih volitvah Evropskega parlamenta.

Kot je priznal, se EU v minulih letih resda ni najbolje soočila s krizo, a ne glede na vse težave in nezadovoljstvo, »rešitev zagotovo ni v manj, ampak v več Evrope«. »Konservativci in socialisti so se s krizo slabo spopadli, a rešitev ni vrnitev v preteklost in umik za nacionalne meje, kot pravijo nacionalisti in populisti. Rešitev je, da skušamo vzpostaviti drugo Evropo, drugačno od sedanje, Evropo, ki bo bolj integrirana.«

»Konservativci pravijo, nadaljujmo s tem, kar delamo, in z malo varčevanja bomo prišli iz krize. V polovici držav so na oblasti in to očitno ne deluje. Socialisti pravijo, dajmo se znova še bolj zadolžiti, a to je eden od razlogov za težave, ki jih imamo.« »Mi pravimo drugače. To, kar potrebujemo, je fiskalna disciplina, brez nje ne moremo imeti skupne valute. A odpreti moramo še drugo pot, pot za rast. Bolj integrirana Evropa kot motor za rast, to je naš predlog. In to velja za vsa področja, od bančne unije do skupnega trga obveznic, skupne energetske politike in tako naprej,« pravi Verhofstadt.

Prav Slovenijo kot majhno državo vidi kot odličen dokaz za svoje trditve. »Slovenija je tipičen primer države, ki lahko od bolj integrirane EU le pridobi - nižje obrestne mere, manj težav z bankami in več rasti. To je ena najboljših stvari za vas. Zaradi velikosti države je še bolj očitno, kako ogromna pridobitev je EU.« Če bi imeli v Evropi skupen trg obveznic, katerega del bi bila Slovenija, bi si lahko tako slovenska vlada kot podjetja denar izposojali po veliko nižjih obrestnih merah. In če bi v EU že imeli bančno unijo, bi težave z bankami veliko lažje rešila in ji ne bi bilo treba zato tako močno obremeniti javnega sektorja, pojasnjuje.

Verhofstadt pa ne ponuja le vsebinsko drugačnega predloga od svojih tekmecev, temveč je kritičen tudi do sedanjega predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa. Del krivde za to, da EU v minulih letih ni naredila več, pripisuje tudi njemu in ne le državam članicam, katerih voditelji se razumljivo praviloma borijo predvsem za nacionalne interese.

»Barroso ne uporablja moči, ki jo ima. Evropska komisija je edina institucija EU, ki ima pravico predlagati novo zakonodajo, a tega ne stori. Kako lahko Berlin in Pariz prisiliš, da na nekaj pristaneta, če niti ne poskusiš, če ne daš nečesa na mizo?« »Jacques Delors je to storil, on je naredil notranji trg. Pred 20, 30 leti ni bil nad tem nihče navdušen, vsi so branili svoje gospodarstvo, nacionalno industrijo, nacionalne šampione. Zdelo se je praktično nemogoče, a danes imamo notranji trg. In to zato, ker ga je Delors dal na mizo.«

»Ali mislite, da bodo nacionalni voditelji sami od sebe prenašali pristojnosti na Evropo? Vedno je tako, treba jih je pritisniti ob zid, da se nekaj spremeni,« je še nadaljeval in dodal, da tudi zaradi pasivnosti sedanje komisije iz mnogih načrtov, tudi glede gospodarskega upravljanja v EU in skupnega trga obveznic, ni bilo nič.

Kot največjo napako EU v minulih letih Verhofstadt vidi to, da je konec leta 2009 nastal vtis, da bo Grčija zaradi svojih težav morda odšla iz območja z evrom. »Da imaš nek klub, zvezo in nato rečeš, da to v bistvu ni zveza, to je bil začetek krize. To ne pomeni, da Grkom ni bilo treba storiti tega, kar so storili, se reformirati, a dajanje vtisa, da bi jih lahko tudi vrgli ven, to je bila velika napaka.«

Nasprotno kot največji uspeh izpostavlja bančno unijo, ki bo zaključena v prihodnjih mesecih, letu dni, pa čeprav ta unija ne bo povsem takšna, kot bi si jo želeli liberalci. Prav bančna unija je namreč, pravi Verhofstadt, »temelj za okrevanje«, saj tega ne bo, dokler ne bo povrnjeno zaupanje ter dokler bo denar ostajal v bankah in ne bo stekel naprej v realno gospodarstvo.

Glede majskih volitev je Verhofstadt med tistimi, ki verjamejo, da bodo »če že ne prav evropske, pa vsaj bolj evropske volitve«, kot so bile v preteklosti. K temu bo zagotovo prispevalo dejstvo, da so evropske politične stranke tokrat prvič vnaprej imenovale svoje kandidate za novega predsednika Evropske komisije, a razlog je vsaj še eden.

»Zaradi krize je Evropa v središču razprav. Povsod, kamorkoli greš, se pogovarjajo o tem - Evropa da ali ne, več ali manj Evrope. Poteka neka temeljna razprava o Evropi, čemur v preteklosti še nikoli nismo bili priča, evropske volitve so bile nekako nacionalizirane, predvsem test za nacionalne vlade.«

Na vprašanje, ali se boji porasta moči evroskeptikov v Evropskem parlamentu, kar vsi izpostavljajo kot enega temeljnih izzivov tokratnih volitev, je odvrnil, da prav liberalci skušajo oblikovati proevropsko alternativo vsem populističnim, nacionalističnim, evroskeptičnim strankam. »Moramo se boriti. Če ni politikov, ki bi se borili za te vizije, potem tudi ne more biti javnega mnenja, ki bi za te vizije glasovalo. Ljudje se ne zbudijo zjutraj in kar naenkrat pomislijo, da potrebujejo več Evrope. Razviti moramo vizijo in nato prepričati ljudi, da nam bodo verjeli, da imamo prav.« »To, da imamo evroskeptike, že vemo. Tudi to, da bodo močni, že vemo. To ne more biti več presenečenje teh volitev. Presenečenje bo po mojem to, da nastaja neko proevropsko gibanje, ki želi drugačno Evropo, kot jo imamo sedaj, bolj povezano.«

V Alde sicer upajo, da bodo v novem mandatu ohranili vsaj dva evropska poslanca iz Slovenije, morda kakšnega še pridobili, medtem ko želijo na evropski ravni ostati tretja najmočnejša sila v Evropskem parlamentu in ohraniti nekje med 80 in 90 poslancev, kolikor jih imajo sedaj. »Naš cilj in ambicija je, da se vrnemo v enaki velikosti, kar bi dejansko bilo izboljšanje, saj bomo priča porastu evroskeptikov na levi in desni. Če torej proevropsko liberalno gibanje ostane tretja največja politična sila, bo to ogromen dosežek.«

To, da jim javnomnenjske raziskave, kot je VoteWatch, trenutno napovedujejo le od 60 do 70 poslancev, ga ne skrbi. Te raziskave namreč temeljijo na sedanji sestavi parlamenta in upoštevajo le stare stranke, ki so v njem že zastopane, medtem ko številnih novih list, ki jih Alde oblikuje v vrsti držav, ne upoštevajo, je pojasnil. Glede pogovorov v Sloveniji, kjer se je v nedeljo sestal s predstavniki štirih liberalnih strank, ni želel veliko razkriti. Prišel je, da pripomore k temu, da bi slovenski liberalci na majskih volitvah nastopili s skupno listo, in za to po njegovih besedah ostaja »veliko upanja«

Na vprašanje, koga on vidi kot glavnega kandidata slovenskih liberalcev, potem ko to očitno ne bo evropski komisar Janez Potočnik, in ali je to morda Jelko Kacin, je dejal le, da ni na njem, da izbira kandidata. »Ne sodelujem v pripravi liste, tu sem preprosto zato, da navijam za skupno listo, saj je to najboljše jamstvo za uspeh, enotnost daje moč.« Tega Alde nikakor ne počne le v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah. »Imamo novo skupno listo v Franciji, v Italiji, Avstriji, pa Grčiji in na Poljskem, pobude so tudi v Bolgariji, na Madžarskem,« je našteval in se pošalil, da Slovenija nikakor ni najtrši oreh, saj se na primer v Italiji vzpostavlja skupna lista kar 14 strank.