Revni nosijo največje breme varčevalne politike

Evropska Karitas, mednarodna katoliška človekoljubna organizacija, je zbrala podatke o vplivih varčevalne politike držav članic Evropske unije. V poročilu ugotavlja, da so na Cipru, Portugalskem in Irskem ter v Italiji, Grčiji, Španiji in Romuniji zaradi varčevalne politike najbolj nastradali že tako revni prebivalci. »Pet let od začetka krize v letu 2008 še vedno ni rasti gospodarstva ali pa je ta zanemarljiva, vse več je brezposelnosti in milijoni živijo v revščini,« piše v poročilu.

V Grčiji je povišanje davkov, zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju in znižanje socialnih prispevkov, vključno s pokojninami, imelo grozovit vpliv na družbo, pišejo v Evropski Karitas. Pozimi si gospodinjstva niso mogla privoščiti ogrevanja, druga so bila brez elektrike. Ljudje niso mogli normalno uporabljati javnih storitev, tudi zdravstvenih ne, pri mnogih so se pojavile psihološke težave. Stopnja samomorov naj bi se zvišala za četrtino, še omenja poročilo, na splošno je za desetino manj rojstev, 21 odstotkov več kot leta 2008 pa je mrtvorojenih otrok. Slednje naj bi bilo posledica politike, da ženske, ki so več kot eno leto brez službe, niso več zdravstveno zavarovane, piše EUobserver.

Ciper je zadnji dobil »pomoč« Evropske unije z Evropsko centralno banko in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in tudi tam brez posledic za prebivalce ne gre. Humanitarni delavci poročajo, da so hrano razdelili mnogim družinam, vsak dan pa pomagajo migrantom in azilantom. Emigranti in pribežniki so bili večinski porabniki pomoči v Španiji, sedaj pa pomoč iščejo tudi ostali. Na Portugalskem je vlada najbolj zarezala v šolstvo, kar bi v prihodnje državi škodovalo. Število pomoči potrebnih Portugalcev se je sicer od začetka krize podvojilo, v Italiji pa dvignilo za četrtino. »V Italiji je veliko revnih odvisnih od evropske sheme za razdeljevanje odvečno pridelane hrane, ki je bila spremenjena konec leta 2013. Italijanska Karitas se boji, da bo to hudo prizadelo štiri milijone revnih, ki jim bo z vzpostavitvijo sklada za hrano morala pomagati nacionalna vlada,« še piše v poročilu.

Evropska Karitas zato poziva odločevalce, naj se z ukrepi ne omejijo samo na izboljšanje proračunskih bilanc držav, ampak naj pred uveljavitvijo ekonomskih ukrepov proučijo njihov vpliv na družbo. »Politika, ki daje v ospredje varčevanje, ne deluje,« so opozorili.

Kot še poroča EUobserver, je nekdanji član uprave Evropske centralne banke Joerg Asmussen dejal, da je bil odziv na krizo s strani Unije in nemške vlade pravilen. To naj bi nazadnje dokazovala rast gospodarstva, ki se je vrnila celo v Grčijo, meni Asmussen.

Dejal je še, da so bile odločitve o rezih v zdravstvo in izobraževanje težke, a ker je bila alternativa samo bankrot ali izhod držav iz evroobmočja, dejansko ni bilo druge alternative. »Ko bankrotira država, ni več šol, ni več bolnišnic, … To ni tako kot propad podjetja,« je še opozoril. (er)