Konservativni lobi

Desetega decembra 2013 je evropski parlament odločal o Poročilu o spolnem in reproduktivnem zdravju in s tem povezanih pravicah. T. i. poročilo Estrela, poimenovano po portugalski poslanki Editi Estrela, ki je vodila pripravo poročila, je poleg analize razmer na področju spolnega in reproduktivnega zdravja v članicah Evropske unije vsebovalo predloge, kako te razmere izboljšati. S potrditvijo poročila bi bilo dano jasno znamenje, da morajo evropske države začeti dosledno spoštovati pravice žensk do svobodnega odločanja o svojem telesu in jim za to zagotoviti vse možnosti – tudi kadar bi se odločile za prekinitev nosečnosti.

»Žal so skrajno konservativne, a izjemno dobro organizirane organizacije z dezinformacijskimi kampanjami dosegle, da so poslanci poročilo zavrnili,« je po glasovanju zapisala slovenska evroposlanka Tanja Fajon. Kaj se je zgodilo?

Spletna stran organizacije European dignity watch (Evropska organizacija za varovanje dostojanstva), ki se zavzema za varovanje človeka od spočetja do smrti, je med drugim svarila, da bi sprejetje poročila Estrela pomenilo »obvezno samozadovoljevanje otrok, starih do štiri leta«. Očitno laž – saj v poročilu ni bilo niti besedice o samozadovoljevanju, kaj šele o samozadovoljevanju otrok – so nato ponovili katoliški mediji po vsej EU, pri nas denimo spletna stran 24kul.si. Za nesprejetje poročila sta se zavzeli francoska organizacija La manif pour tous (Družina za vse) in nemška EUcheck ter več kot 20 evropskih organizacij, ki nasprotujejo splavu in delujejo pod imenom One of us (Eden izmed nas). Uspelo jim je mobilizirati več deset tisoč nasprotnikov splava in ti so evropske poslance zasuli z 80 tisoč zavajajočimi elektronskimi sporočili o poročilu in s tem povzročili, da na decembrskem plenarnem zasedanju ni dobilo dovolj podpore.

Naslednja tarča teh organizacij je bilo še eno poročilo evropskega parlamenta, poročilo avstrijske poslanke Ulrike Lunacek, ki je predlagala, naj se v EU končno začnejo dosledno spoštovati človekove pravice lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb, krajše človekove pravice LGBT. Različne evropske spletne strani, med njimi slovenska Iskreni.net, so povzemale ali prevajale članke, objavljene na spletni strani Turtle bay and beyond, o tem, da poročilo uvaja dodatne pravice za pripadnike skupnosti LGBT. Spletna stran 24kul.si je nekritično povzela neko drugo konservativno spletno stran – zapisala je, da poročilo Lunacek predvideva »kaznovanje vseh, ki ne bi trobili v isti rog z radikalnimi aktivisti teorije spola«. Kar so navajali, seveda ne drži. Kljub temu je španski organizaciji CitizenGo z vseevropsko peticijo proti sprejetju poročila uspelo zbrati 200 tisoč podpisov. Prav toliko je bilo evropskim poslancem nato poslanih elektronskih sporočil s pozivi, naj glasujejo proti poročilu Lunacek. Prepričevanje tokrat ni uspelo, parlament ga je potrdil. Zanj sta glasovali celo evroposlanki konservativne Evropske ljudske stranke iz vrst SDS Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič. Jakob Presečnik iz stranke SLS je njuno dejanje obsodil, pri tem pa mirno ponovil laži o poročilu Lunacek. Nad »izdajalce« iz SDS so se spravili tudi na spletni strani 24kul.si.

»Osnovna formula je vzpostavitev civilne pobude zaskrbljenih državljanov. Ta kot marionetna figura nato nastopa v imenu večjih institucij, ki bodisi v družbi ne uživajo velikega spoštovanja ali pa taktično ni pametno, da bi se postavile v ospredje.«

A o kom sploh govorimo, ko govorimo o European dignity watchu, o CitizenGoju, o organizaciji La manif pour tous … in medijih, ki širijo njihovo zavajanje? »Kdo stoji za lažmi, je zelo težko ugotoviti,« pravi Neil Datta, sekretar evropskega parlamentarnega foruma o prebivalstvu in razvoju, ki ga sestavljajo poslanci nacionalnih parlamentov iz vse Evrope in se zavzema za varovanje spolnega in reproduktivnega zdravja. »Na spletni strani Turtle bay and beyond neprestano objavlja oseba, za katero smo ugotovili, da ne obstaja – pisec se torej podpisuje s psevdonimom.« Lažje pa je slediti povezavam med različnimi organizacijami. »Špansko fundacijo CitizenGo, ki upravlja istoimensko platformo za peticije, so ustanovili vodje konservativne španske organizacije Hazte Oir (Naj se vas sliši). Nedavno je bil v upravni odbor te fundacije imenovan Brian Brown, soustanovitelj in predsednik ameriške organizacije National organization for marriage (Nacionalne organizacije za zakonsko zvezo), ki je znana po kampanji za uveljavitev ustavnih sprememb v Kaliforniji in drugih ameriških zveznih državah, da bi preprečili veljavnost in sklepanje zakonskih zvez istospolnih parov,« so raziskali v forumu.

Povezave z ameriškimi konservativci najdemo tudi v drugih evropskih organizacijah. Predsednik European dignity watcha je Španec Jorge Climent, ki hkrati vodi špansko konservativno organizacijo Fundacion Burke. V vodstvu te organizacije pa so najpomembnejši možje najvidnejših ameriških organizacij, ki se zavzemajo za tradicionalne vrednote: denimo Edwin Feulner, donedavni predsednik fundacije Heritage, ki na leto razpolaga s 120 milijoni evrov. Spletno stran Turtle bay and beyond, od koder se je zavajanje o poročilih Estrela in Lunacek širilo po katoliških, konservativnih evropskih medijih, financira ameriški Catholic family and human rights institute (Katoliški inštitut za družino in človekove pravice). Besede »katoliški« v imenu nima kar tako – zavzema se za uveljavljanje vrednot tradicionalne družine in »za življenje«, v njegovem upravnem odboru pa sedi tudi monsinjor Anthony Frontiero, ki je bil član papeškega sveta za pravičnost in mir.

Prepletenost različnih konservativnih organizacij bi lahko povezali prav z vseprisotnostjo in dobro organiziranostjo rimskokatoliške cerkve. Ta sicer pri pobudah in v organizacijah odkrito večinoma ne nastopa, a igra pomembno vlogo.

Primer je pobuda Eden izmed nas, ena prvih uspešnih evropskih državljanskih pobud. Njen sedež je v cerkvi svetega zakramenta v Bruslju. In cerkve nasploh so pomemben del njene podporne mreže, piše na spletni strani pobude. Maja lani je pobudo javno podprl papež Frančišek. Zakaj podpora klerikov, je jasno: zahtevali so, naj evropske ustanove zavarujejo človeško življenje vse od spočetja – in ker jim je uspelo zbrati več kot zahtevani milijon podpisov podpore v sedmih državah članicah, bo morda zdaj evropska komisija »nauk cerkve« predlagala v sprejetje evropskemu parlamentu. Podpora RKC je tudi posledica povezanosti z Vatikanom. »Glavni človek, ki stoji za pobudo, je italijanski politik Carlo Casini, čigar organizacija Movimento per la vita (Gibanje za življenje) je sofinancirala kampanjo Eden izmed nas. Casini pa je od leta 1994 stalni član Papeške akademije za življenje,« je opozoril Datta.

Vse niti kampanje proti človekovim pravicam istospolnih parov in družin je tudi pri nas vlekel vrh katoliške cerkve.

Podporno mrežo pobude Eden izmed nas sestavljajo še različne organizacije za varstvo zarodkov. Pri nas je to Zavod za kulturo življenja Iskreni.net. Na Hrvaškem iniciativa V imenu družine, ki je skupaj s podporo hrvaške RKC v začetku decembra dosegla razpis ustavnega referenduma, na katerem so nato Hrvatje odločili, da je zakonska zveza lahko samo zveza moškega in ženske. Vodja pobude pa je sicer Francoz Patrick Gregor Puppinck, direktor krščanskega Evropskega centra za pravo in pravičnost. Tudi ta center ima zaledje v ZDA, v njem pa so zaposleni verni pravniki, ki sprožajo postopke na evropskem sodišču za človekove pravice, s katerimi poskušajo omejiti priznavanje človekovih pravic pripadnikov skupnosti LGBT in reproduktivnih pravic.

Ameriški in cerkveni podpori evropskim neokonservativnim organizacijam se pridružujejo politiki s krščansko volilno bazo. Poleg pobude Eden izmed nas je primer tega francoska organizacija La manif pour tous, ki je v Franciji pripravila množične proteste proti izenačitvi pravic istospolnih parov s pravicami heteroseksualnih parov. »Podprla jih je politična desnica, tudi denimo stranka nekdanjega predsednika Sarkozyja, ki je sicer zagovarjala pravico žensk do svobodnega razpolaganja s svojim telesom in bila zmerna, ko je bil govor o pravicah LGBT. Po porazu na volitvah so bili v njej očitno tako razočarani, da so bili pripravljeni podpreti še tako populistične demonstracije, da bi le škodovali Hollandu. Politiki teh desnih strank so tudi v evropskem parlamentu in so po pritiskih organizacije La manif pour tous glasovali proti poročilu Estrela,« še pove Datta.

Povsod enaki vzorci

Kar se je decembra in v začetku februarja dogajalo na evropski ravni in pri južnih sosedih, pri nas spremljamo že vse od leta 2009, ko se je začela razprava o novem družinskem zakoniku. »Vzorci, ki so jih uporabljali nasprotniki zakonika, so enaki tistim, ki so jih v ZDA uporabljali nasprotniki porok istospolnih parov, kjer sta bili v ozadju vseh aktivnosti mormonska in katoliška cerkev. Osnovna formula je vzpostavitev civilne pobude zaskrbljenih državljanov. Ta kot marionetna figura nato nastopa v imenu večjih institucij, ki bodisi v družbi ne uživajo velikega spoštovanja ali pa taktično ni pametno, da bi se postavile v ospredje, saj je učinkoviteje, če se v javnosti pojavlja ’zaskrbljeni slehernik’, ki je eden izmed nas, namesto osebe v cerkveni uniformi,« iz proučevanja delovanja in povezovanja konservativnih skupin sklepa izredni profesor na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete dr. Roman Kuhar.

Povezovanje različnih civilnih in cerkvenih institucij in zagovarjanje njihovih vrednot samo po sebi ni sporno, postane pa takšno, ko se zgolj domnevno pristne civilne pobude predstavljajo kot neodvisne in ko za dosego ciljev brezsramno zavajajo in blatijo izpostavljene posameznike, ki zagovarjajo nasprotno mnenje.

Tudi pri nas je vse niti kampanje proti človekovim pravicam istospolnih parov in družin vlekel vrh katoliške cerkve, trdi aktivist za človekove pravice gejev in lezbijk Mitja Blažič. »Pater dr. Tadej Strehovec, ki je še danes generalni tajnik Slovenske škofovske konference, je ustanovil Zavod za družino in kulturo življenja Kul.si. Na spletni strani 24kul.si, ki je sprva gostovala na strežnikih slovenske RKC, so pisali in še pišejo najrazličnejše laži in širijo moralno paniko.« Kar pravi Blažič, potrjujejo podatki iz spletne baze Bizi.si: zavod je prijavljen na naslovu viške župnije na Tržaški 85, njegov zastopnik je Strehovec. »Pod pokroviteljstvom zavoda Kul.si je delovala in še deluje tudi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok Aleša Primca, ki je zbirala podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Razprav v državnem zboru pa so se udeleževali: Primc kot predstavnik civilne iniciative, pater Strehovec kot predstavnik Slovenske škofovske konference in Tilen Mlakar kot predstavnik zavoda Kul.si,« še dodaja aktivist. Informacije o Primčevi civilni iniciativi res najdemo na spletni strani 24kul.si. V arhivu spletne strani je še navodilo za podpornike referenduma o družinskem zakoniku, naj »overovljeni obrazec pošljejo na Tržaško 85, saj je nujno, da jih dobi Civilna iniciativa za družino in pravice otrok«. Vse dvome o povezanosti Aleša Primca z RKC pa razblini odgovor na novinarsko vprašanje, naslovljeno na portal 24kul.si, zakaj objavljajo neresnice o poročilih Estrela in Lunaček: podpisal ga je Primc.

Povezovanje različnih civilnih in cerkvenih institucij in zagovarjanje njihovih vrednot samo po sebi ni sporno, takšno pa postane, ko se zgolj domnevno pristne civilne pobude predstavljajo kot neodvisne in ko za dosego ciljev brezsramno zavajajo in blatijo izpostavljene posameznike, ki zagovarjajo nasprotno mnenje. »V času razprave o družinskem zakoniku sem preučeval objave na spletnih straneh Iskreni.net in 24kul.si ter v drugih medijih. Ugotovil sem, da so poleg navajanja očitno lažnih trditev napačno povzemali in po svoje interpretirali nekatere sociološke raziskave,« pove Kuhar. To je nato v zvezi s tednikom Družina, ki je v popolni lasti slovenskih škofij in nadškofij, potrdilo tudi novinarsko častno razsodišče: novinarka je spodbujala in ustvarjala stereotipe o lezbičnih in gejevskih skupnostih, je zapisalo. In mediji, ki so v neposredni lasti cerkve ali pač samo katoliški, zavajajo še naprej. Na utemeljene obtožbe, da so o poročilih Estrela in Lunacek pisali neresnice, so se odgovorni spletnih strani 24kul.si, ki je ni v razvidu medijev, in Iskreni.net branili z nasprotnimi obtožbami o ideoloških pritiskih (Mladine). Aleš Primc ni hotel izdati imena avtorja članka o poročilu Lunacek, češ da »je vsak, ki se v Sloveniji javno izpostavi proti ekstremistični teoriji spola, žrtev najbolj grobih in nesramnih napadov«. Vršilec dolžnosti odgovornega urednika spletne strani Iskreni.net Tilen Mlakar (ki je na državnozborskih razpravah o družinskem zakoniku predstavljal zavod Kul.si) je nato vseeno odgovoril in zatrdil, da je poročilo Lunacek prebral in da čeprav v njem res ni izrecne določbe, ki bi uvajala dodatne pravice za pripadnike skupnosti LGBT, je to gotovo »duh in namen celotnega dokumenta«. Potrdil je, da je bila spletna stran Turtle bay and beyond res vir informacij, povzemali pa so še iz novic Federacije evropskih katoliških združenj za družino (FAFCE).

Če morda še lahko razumemo, da manipulacijam o dodatnih pravicah pripadnikov skupnosti LGBT in o teoriji spola, ki naj bi pomenila, da si posameznik lahko izbere spol, v sociologiji pa je dejansko govor o razmerju med biološkim in družbenim spolom, nasedajo laiki, je sporno, da temu nasedejo politiki, ki bi morali vedeti, kako se človekovim pravicam streže.

Evropski poslanci so bili povsem zbegani, ko so dobili toliko elektronskih sporočil o poročilih Estrela in Lunacek, pravi Neil Datta: »Verjeli so, da so plod pristnega ogorčenja javnosti, v resnici pa so mobilizacijo sprožile cerkev in katoliške organizacije, katerih člani nikdar ne bi glasovali za taki poročili in so bili k politični aktivaciji dodatno spodbujeni z neverjetnimi lažmi.«

Poročilo Lunacek je bilo nato sprejeto predvsem zaradi posredovanja evropske veje Mednarodnega združenja LGBT (ILGA-Europe), ki je laži razkrinkala. A pozor: poslanci konservativne Evropske ljudske stranke so zanj še vedno glasovali zgolj zato, ker je upoštevalo subsidiarnost evropskega prava na tem področju – da torej državam članicam EU zapisov v poročilu ne bo treba uveljaviti v nacionalni zakonodaji.