Bo shema jamstev za mlade zmanjšala brezposelnost?

V Evropski uniji je mladih brezposelnih 24 odstotkov, kar je dvakrat več, kot je brezposelnih starejših od 30 let. Evropski svet je zato v okviru finančne perspektive 2014-2020 zagotovil dodatna sredstva, da bi države lahko mladim pomagale do zaposlitve. V letih 2014-2015 bo na voljo šest milijard evrov, od tega tri milijarde evrov iz ločene blagajne za zaposlovanje mladih, še tri milijarde pa iz Evropskega socialnega sklada. Kot je poročala STA, bo izvajanje jamstvenih shem za mlade v območju evra stalo 21 milijard evrov na leto, cena neukrepanja pa bi bila sedemkrat višja.

Pomoč mladim pri zaposlitvi bo po vsej EU podobna – Evropska komisija poziva države članice, naj zagotovijo, da vsi mladi v štirih mesecih po prenehanju šolanja ali začetku brezposelnosti dobijo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo. So pa med nacionalnimi državami tudi razlike. Slovenija se je denimo odločila, da bo v sklopu Jamstva za mlade uvedla programe, ki bodo na voljo mladim do 29. leta, čeprav so sicer ukrepi prvotno namenjen mladim do 25. leta. Največji prejemnici sredstev bosta Italija in Španija, Slovenija bo iz evropske blagajne za zaposlovanje mladih prejela okrog osem milijonov evrov na leto.

Preventivno ukrepanje se bo pričelo že v času, ko so mladi še vključeni v izobraževanje. Na voljo jim bo vseživljenjska karierna orientacija, informiranje o možnostih na trgu dela in o uspešnih strategijah iskanja zaposlitve, so zapisali na vladi. Po prijavi v evidenci brezposelnih oseb bo vsem mladim (starim od 15 – 29 let) zagotovljeno informiranje in osnovno karierno svetovanje pri svetovalcu za mlade. Po preteku treh mesecev brezposelnosti, bodo vsi mladi, ki jim v treh mesecih ne bo uspelo najti zaposlitve, deležni nadaljnjega kariernega svetovanja, v katerem se bo pregledala učinkovitost dogovorjenih aktivnosti in po potrebi zastavila intenzivnejša podpora pri zaposlovanju v okviru aktivnosti vseživljenjske karierne orientacije (VKO) in APZ, katere namen bo izboljšanje možnosti za njihovo zaposljivost.

Kot poroča portal Euractiv, so strokovnjaki skeptični, ali bodo mladi samo na podlagi jamstvenih shem res dobili zaposlitev. Menijo, da bi morala komisija in same države članice pozornost posvetiti predvsem zagotavljanju gospodarske rasti, saj bi šele nov zagon gospodarstva povišal potrebo po novih zaposlitvah. (er)