Kolesje Evropskega parlamenta vrti več tisoč ljudi

Za evropskimi poslanci in njihovim delom stoji obsežna administracija, ki v Bruslju, Luxembourgu, Strasbourgu in državah članicah zaposluje približno 5900 ljudi. Med njimi je 100 Slovencev, večina prevajalcev. Če jim prištejemo še zaposlene v političnih skupinah in asistente poslancev, za nemoten potek dela parlamenta skrbi prek 8000 ljudi.

Zaposleni v Evropskem parlamentu so razpeti med delom na več lokacijah. Med uslužbenci parlamenta, vključno z zaposlenimi v političnih skupinah - teh je nekaj čez 900 - jih največ na delo odhaja v belgijski prestolnici.

V Bruslju jih glede na podatke iz maja lani dela nekaj več kot 4000, v Luksemburgu, kjer ima svoj sedež generalni sekretariat, približno 2400, v Strasbourgu 100. Na drugih lokacijah, kamor spadajo informacijske pisarne parlamenta v državah članicah, dela še okoli 230 ljudi.

K temu številu je za popolnejšo sliko treba pridati še slabih 1600 pomočnikov evropskih poslancev, kolikor jih je bilo akreditiranih junija lani. Asistente sicer individualno zaposlujejo poslanci, plačujejo pa jih iz sredstev parlamenta.

Administracijo Evropskega parlamenta predstavlja generalni sekretariat, ki je razdeljen v enajst organizacijskih enot - generalnih direktoratov, ti pa nato naprej v niz manjših enot. V svojih vrstah zaposluje približno 100 Slovencev. Največji generalni direktorat je generalni direktorat za prevajanje, ki na nekaj več kot 1200 delovnih mestih zaposluje 23 odstotkov vseh sodelavcev sekretariata. Če prištejemo še tolmače in pravnike lingviste, se delež delovnih mest, na katerih se zaposleni ukvarjajo z jezikom, povzpne na več kot tretjino.

Tudi med Slovenci v vrstah uslužbencev parlamenta je večina prevajalcev - pristojni direktorat jih zaposluje kar 50, generalni direktorat za tolmačenje pa še osem. Od preostalih 43 jih večina dela za direktorat za komuniciranje, od tega šest v informacijski pisarni parlamenta v Ljubljani. Preostali so razpršeni med ostalimi generalnimi direktorati.

Večina uslužbencev parlamenta, 59 odstotkov, so sicer ženske, povprečna starost zaposlenih pa znaša 46 let. Pri tem je povprečna starost uslužbencev iz starih držav članic 48 let, iz novih držav članic pa le še 36. Zaposleni prihajajo iz vseh članic, tako zaradi geografskih kot zgodovinskih razlogov pa je v številu uslužbencev v vseh evropskih inštitucijah zaznati neenakost glede zastopanosti posameznih držav. Državljani starejših članic so tako številčnejši kot državljani držav, ki so se uniji pridružile pozneje, se pa število uslužbencev iz slednjih povečuje hitreje kot iz prvih. Najštevilčnejše so zastopani Belgijci, sledijo pa jim Italijani, Francozi, Nemci in Španci.

75 odstotkov zaposlenih ima status uradnikov, preostalih 25 odstotkov pa je začasnih uslužbencev in pogodbenih sodelavcev. Pot do položaja evropskega uradnika vodi prek javnega razpisa, ki ga organizira Evropski urad za izbor osebja (Epso). Pogoj je v vsakem primeru državljanstvo države članice, v okviru priprav na širitev pa so mogoče tudi izjeme.

Uradniki se delijo na administratorje, ki pokrivajo področja upravljanja, načrtovanja in raziskav pa tudi z jeziki povezane naloge, ter asistente, ki se posvečajo operativnim nalogam na vseh področjih, vključno s človeškimi viri, informacijsko tehnologijo ter tajniškim in pisarniškim delom.

Plače uradnikov se gibljejo med 2600 evrov bruto za novo zaposlene asistente najnižjega ranga in približno 17.000 evri bruto mesečno za najvišje administratorje. Za upravljanje stavb parlamenta, informacijsko tehnologijo, čiščenje ter v menzah medtem delajo zaposleni iz zasebnega sektorja.