Med bivšimi evropskimi poslanci je šest Slovencev

Slovenija ima v Evropskem parlamentu osem poslancev, ima pa tudi šest bivših evropskih poslancev. Med njimi so predsednik republike Borut Pahor, predsednica Nove Slovenije Ljudmila Novak in pa Zoran Thaler, ki je moral poslanske klopi zapustiti zaradi korupcijske afere. Po odhodu iz parlamenta bivšim poslancem pripadata nadomestilo in pokojnina.

Novakova je v Evropskem parlamentu odsedela cel mandat 2004-2009 in je pripadala Evropski ljudski stranki (EPP), vmes je bila leta 2008 izvoljena na čelo NSi. Skupaj z njo je v parlamentu in v EPP teh pet let preživel Mihael Brejc.

Pahor, ki je bil član evropskih socialistov, se je poslovil že oktobra 2008, potem ko je bil izvoljen v DZ. Kmalu zatem je postal premier. Nasledil ga je Aurelio Juri, ki je bil tako poslanec le dobrega pol leta. Leta 2009 se je sicer Juri razšel ne le z Evropskim parlamentom, ampak tudi SD, ker je Pahorjeva vlada blokirala hrvaška pristopna pogajanja z EU.

Poleg Novakove in Brejca ima cel mandat 2004-2009 za sabo Mojca Drčar Murko, ki je kot članica LDS pripadala evropskim liberalcem. Dolgoletna novinarka, političarka in leta 1988 prva prejemnica naziva Slovenka leta se zadnje čase v javnosti ne pojavlja. Enako velja za Brejca, nekdaj vidnega člana SDS. Leta 2012 je izstopil iz SDS, ki jo je pomagal graditi. Za to naj bi se odločil zaradi vse večjih razhajanj s prvakom SDS Janezom Janšo, potem ko je Brejčev zet Gregor Virant leta 2011 ustanovil Državljansko listo.

Iz oči javnosti se je bolj ali manj umaknil tudi Thaler - nazadnje ga je bilo videti februarja, ko je po dogovoru s tožilstvom na sodišču priznal kaznivo dejanje jemanja podkupnine ter dobil dve leti in pol zapora, 32.250 evrov denarne kazni in petletno prepoved opravljanja javne funkcije. S tem se je slovenski del korupcijske afere v Evropskem parlamentu zaključil.

Evropski poslanci so ob koncu mandata upravičeni do začasnega nadomestila, enakovrednega njihovi plači, in sicer v dolžini enega meseca za vsako leto mandata, vendar za dobo največ dveh let. Če so bili torej v parlamentu en petletni mandat, prejemajo nadomestilo pet mesecev, če so bili dva mandata, pa deset mesecev.

Do leta 2009 so evropski poslanci prejemali enako plačo kot poslanci parlamentov držav, iz katerih so prihajali. Z nastopom novega sklica parlamenta leta 2009 je bil uvedena enotna plača, ki trenutno znaša približno 8000 evrov bruto mesečno. V primeru Slovenije to na koncu nanese dobrih 5000 evrov neto mesečno.

Do nadomestila poslanci niso upravičeni le, če prejmejo mandat v drugem parlamentu ali zasedejo javno funkcijo, drugih pravil ni. To pomeni, da Pahor do nadomestila ni bil upravičen, medtem ko je na primer Thaler bil. Velja sicer še, da če so poslanci hkrati upravičeni do starostne ali invalidske pokojnine, ne morejo prejemati tudi nadomestila, ampak izberejo eno.

Do starostne pokojnine so evropski poslanci upravičeni od dopolnjenega 63. leta starosti. Ta pokojnina lahko znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto opravljanja mandata, vendar skupno ne več kot 70 odstotkov. Gre sicer za dodatno pokojnino, ki jo prejemajo poleg domače.

Šest sedanjih evropskih poslancev iz Slovenije se je odločilo, da se na evropskih volitvah maja potegujejo za še en mandat. Zofija Mazej Kukovič (EPP/SDS) in Romana Jordan (EPP/SDS) sta se medtem odločili za slovo od poslanskih klopi, kar med drugim pomeni, da bosta čez nekaj mesecev lahko izkoristili omenjeno nadomestilo.

Kot je pojasnila Jordanova, je bila odločitev, da ne kandidira, povsem njena osebna odločitev, za katero »obstajajo objektivni in subjektivni razlogi«. »Deset let sem kot evropska poslanka tedensko potovala v Bruselj ali Strasbourg in nazaj v Slovenijo. Pred tem sem 14 let delala na področju raziskav. Zdaj je moja želja delo v gospodarstvu, to se mi zdi pravo okolje za nove izkušnje, saj sem tudi v Evropskem parlamentu aktivno delala na politikah, ki spodbujajo razvoj podjetništva, nastajanje novih delovnih mest in odpiranje priložnosti za mlade,« je še zapisala, a dodala, da »bo politika za vedno ostala z mano«.

V primerjavi z nacionalnimi parlamenti se sicer sestava Evropskega parlamenta relativno hitro spreminja. V tem sklicu je novoizvoljenih poslank in poslancev približno polovica. Edini, ki je bil v parlament izvoljen na vseh dosedanjih sedmih evropskih volitvah od leta 1979, je Nemec Hans-Gert Pöttering. V letih 2007-2009 je parlamentu tudi predsedoval.

V Evropskem parlamentu praviloma sedijo številni bivši nacionalni poslanci, ministri, premieri, evropski komisarji in druge vidne osebnosti, mnogi pa veliko politično kariero naredijo tudi po odhodu iz Evropskega parlamenta.

Med bivšimi člani Evropskega parlamenta so tako bivši francoski predsedniki Valery Giscard d'Estaing, Jacques Chirac, Francois Mitterrand in Nicolas Sarkozy, bivši italijanski premieri Giulio Andreotti, Massimo D'Alema in Silvio Berlusconi, nekdanji nemški kancler WIlly Brandt, sedanji italijanski predsednik Giorgio Napolitano, danska premierka Helle Thorning-Schmidt in belgijski premier Elio Di Rupo.