Spreminjanje domovine

Ob ponatisu knjige »Okopi« Janeza Janše je Mladina v št. 13 z dne 28. 3. 2014 v članku »Spreminjanje zgodovine« ponovno obnovila svoj pogled na t. i. »afero Depala vas« iz leta 1994. Bistvo tega članka je osredotočeno v ugotovitvi, da v Depali vasi »ni šlo za nobeno zaroto Milana Kučana, ampak za temeljno vprašanje, kaj je v demokracijah dovoljeno vojski in kaj ni«. V okviru te teme je s posebnim prispevkom z naslovom »Preko meje zdravega razuma« sodeloval tudi g. Milan Kučan.

Kot zagovorniki štirih takratnih obdolžencev v zadevi »Depala vas«, ki so bili v procesu pravnomočno oproščeni vsake krivde, smo prisiljeni odgovoriti na nekatere navedbe Mladine in g. Kučana.

Bistvo Mladininega komentarja, pa tudi prispevka g. Kučana, leži v ugotovitvah, da »vojaški organi ne smejo zaustaviti civilista, ga aretirati, pretepati…«. Kučan celo zapiše, da bi naj uslužbenci obveščevalne službe VOMO, torej vojaške osebe, »brutalno pretepli civilista«. Kučan zatrjuje, da je vse to »dogajanje potekalo v režiji ministra in nikogar drugega. Sodnega epiloga pa ta dejanja niso doživela zgolj zato, ker je zaradi zavlačevanja postopek za osnovno kaznivo dejanje zastaral. Šlo naj bi torej za pravno manipulacijo in ne za nedolžnost vpletenih. Imena takratnih tožilcev so znana«. Ker se pri tem uporablja izraz manipulacija, je s tem v zvezi potrebno vsaj nekaj pojasniti:

- trditve, da je bil Smolnikar civilist, ki so ga nezakonito aretirali vojaški organi, je točna le toliko, da je bil Smolnikar oblečen v civilna oblačila, sicer pa je bil registrirani tajni sodelavec organov za notranje zadeve;

- trditev, da vojaški organi ne smejo zaustaviti in aretirati civilista, je pravno nevzdržna, nasprotno: zakoniti predpisi so izrecno določali, da vojaški organi lahko ukrepajo tako proti vojaškim kot tudi civilnim osebam, ko gre za odkrivanje in preprečevanje dejavnosti zoper vojaške organe in sile. V skladu z zakonitimi predpisi je imela varnostna služba zato vsa pooblastila uradnih oseb, kot jih ima sicer civilna policija;

-očitek Barbari Brezigar, da je zavrgla ovadbo zoper štiri pripadnike vojaških varnostnih organov, je povsem neutemeljen. Za takšno svojo odločitev je imela Brezigarjeva vso podlago, saj jo je oprla na stališče Komisije za nadzor na delu varnostnih in obveščevalnih služb državnega zbora RS, Sekretariat za zakonodajo in pravne osebe DZ, Komisije obrambnega ministra (iz obdobja, ko je bil minister Jelko Kacin), itd.

- očitek g. Kučana, da so pripravniki VOMA »brutalno pretepli civilista« je zavajajoč in neresničen. »Civilist« Smolnikar je v »napadu« vojaških specialcev utrpel le lahke telesne poškodbe (izvedensko poročilo treh izvedencev medicinske stroke), ki so mu bile prizadejane z »blago topo silo« (ugotovitev izvedenca dr. Balažica). V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da do teh poškodb ni prišlo zaradi »brutalnega napada« specialcev, ampak zato, »ker se je voznik v BMW-ju (Smolnikar) upiral aretaciji in so ga zato bili prisiljeni na silo izvleči iz vozila in odpeljati na VI. upravo MORS« (uradni zaznamek Policijske patrulje Ljubljana).

Kljub zgoraj na kratko povzetim dejstvom, pa so morali obdolženci in pravi krivec (kot se je izrazilo tožilstvo) takratni obrambni minister, obveljati za krive za vsako ceno in to bi moralo veljati vse do danes. To je sicer poizkušalo storiti že I. stopenjsko sodišče samo, ko je ob razglasitvi oprostilne sodbe obrazložilo, da obtoženci niso storili očitanega kaznivega dejanja na grozovit način, da pa je šlo za protipraven odvzem prostosti, kljub temu, da to dejanje sploh ni bilo predmet obtožbe. Že tekom postopka smo citirali komentar k KZP iz leta 1977, ki ga je napisal dr. Živko Zobec. »Če sodnik izreče oprostilno sodbo, iz obrazložitve sodbe ne sme izhajati ničesar, kar bi govorilo o tem, da je obtoženec storil kaznivo dejanje«. Naravnost nepojmljivo je, da je sodišče prekršilo ustavno kazenskopravni standard, ki ga je priznavala že teorija kazenskopravnih predpisov iz leta 1977.

Kazenski postopek, ki je trajal več kot 10 let, je bil postopek za dosego političnih ciljev. Že s tem je bil kršen 2. člen Ustave, da je Slovenija pravna država. G. Kučan pravi, da je samo Janša izključno odgovoren za »afero Depala vas«. Naj glede tega citiramo npr. samo odlomek iz intervjuja, Bernarda Nežmaha s pokojnim dr. Janezom Drnovškom, ki je bil objavljen v Mladini št. 44 v letu 2002. Vprašanje se je glasilo: »Če se preselimo na Depalo vas. Zaradi napada vojaških specialcev na civilista ste zaradi objektivne odgovornosti odstavili obrambnega ministra Janšo, kasneje se je izkazalo, da je ta civilist v resnici tajni sodelavec policije, da je šlo za spopad med policijskimi in vojaškimi posebnimi enotami. Kaj o tem kot premier veste o tem več danes? Kakšno zgodbo vidite zdaj?« In odgovor dr. Drnovška:« Takrat je dejansko šlo za tekmo ali nezaupanje med strukturo, ki jo je postavil obrambni minister Janša in med strukturami, ki so prej eksistirale na notranjem ministrstvu in so bile bolj kontinuiteta bivšega sistema.«

Ali kot je takrat zapisal dr. France Bučar v članku v Delu z naslovom »Zlom pravosodnega sistema«: »V aferi Depala vas je šlo za »nečasten primer« in »da so se na hrbtu nič krivih obdolžencev poravnavali politični obračuni, s katerimi sodišče nima nič opraviti«.

Menimo torej, da je razpredanje Mladine, zlasti pa še trditev Milana Kučana, da je »prek meje zdravega razuma vsiljevanje interpretacije«, da je šlo pri Depali vasi za napad in odstranitev obrambnega ministra, res prava manipulacija.