Prvo evropsko volilno soočenje - medla Juncker in Schulz

V prvem evropskem volilnem dvoboju sta se soočila kandidata največjih političnih sil za predsednika Evropske komisije, Jean-Claude Juncker iz konservativne Evropske ljudske stranke in socialdemokrat Martin Schulz. Razprava je bila medla, kandidata sta očitno želela ugajati ključnima prestolnicama - Berlinu in Parizu.

Prvo evropsko volilno soočenje sta pripravili francoska televizija France 24 in francoski radio RFI, tako ni presenečenje, da so bila prva vprašanja povezana s krizo in proračunsko disciplino, saj želi francoski predsednik Francois Hollande svoji državi priboriti še tretji proračunski odpustek, češ da je to nujno za izvedbo reform.

Schulz je pričakovano podprl predsednika iz iste politične družine, rekoč da je novi francoski premier Manuel Valls napovedal pogumen in ambiciozen načrt reform ter da je treba podpreti Francijo, saj je okrevanje drugega največjega evropskega gospodarstva v interesu celotne Evrope.

Junckerjev odgovor je bil previden. Opozoril je, da ni mogoče graditi rasti na vse večjih primanjkljajih, ter spomnil, da so Franciji rok za odpravo presežnega primanjkljaja podaljšali že dvakrat in da je treba slediti postopkom - Francija bo svoj proračunski načrt poslala v Bruselj, nato ga bo treba podrobno preučiti.

Oba sta se strinjala, da krize še ni konec in da je ne bo konec, dokler ne bodo zajezili brezposelnosti. Oba sta tudi izpostavila, da sta se vselej zavzemala za kombinacijo proračunske discipline ter ukrepov za spodbujanje rasti in delovnih mest, pri čemer je Schulz Junckerju kot dolgoletnemu šefu evroskupine očital poudarek na strogi politiki zategovanja pasu.

Na vprašanje, kaj ju razlikuje, nista podala jasnega odgovora, se je pa razprava razvnela ob vprašanju evrskih obveznic. Juncker, ki je bil prej goreč zagovornik tega ukrepa, je namreč kot kandidat za predsednika komisije iz želje po ugajanju Berlinu, ki evrskim obveznicam nasprotuje, precej previdnejši, kar mu je Schulz v dvoboju tudi očital.

O migracijah, ki je ena paradnih tem evroskeptičnih sil, sta oba menila, da je treba bolje urediti zakonito priseljevanje. V komentarju zahtev Velike Britanije po omejitvi prostega gibanja oseb v uniji zaradi socialnega turizma sta oba poudarila, da je prosto gibanje oseb temeljna svoboščina unije, a da je treba preprečiti zlorabe.

V razpravi o zunanji politiki je Schulz, spet pričakovano, branil visoko zunanjepolitično predstavnico unije Catherine Ashton, ki prihaja iz iste politične družine kot on, češ da je pogosto neupravičeno tarča kritik, ker članice niso sposobne dovolj hitro najti skupnega jezika. Komentirala sta tudi najbolj pereče zunanjepolitično vprašanje - ukrajinsko krizo. Juncker je izpostavil, da je obnašanje ruskega predsednika Vladimirja Putina preprosto nesprejemljivo, in opozoril, da je mir precej bolj krhek, kot smo si mislili. Schulz pa je ocenil, da vojne z Rusijo ne bo in da Putin ne bo vdrl v Ukrajino.

Na vprašanje, kaj bi spremenila kot predsednika komisije, ki je tarča očitkov, da je preveč birokratsko telo in predaleč od ljudi, pa je Juncker poudaril, da se uniji ni treba ukvarjati z vsemi vprašanji, temveč z velikimi dosjeji, kot so rast in delovna mesta. Schulz pa je dejal, da bi odprl vrata, da bi ljudje slišali in videli ter tako bolje razumeli, kaj se dogaja.

Prvi volilni dvoboj, ki mu bodo v prihodnjih dneh sledili še številni, je bil mlačen, njuna sporočila dobro znana in medla, nobeden ni želel stopiti z uhojene poti. Po mnenju poznavalcev bruseljske scene dvoboj Junckerja in Schulza tudi ni vzbudil velikega zanimanja javnosti, kar je slaba napoved volilne udeležbe. (sta, er)