Evropski parlament ta teden na zadnjem zasedanju v mandatu

V Strasbourgu se danes začenja še zadnje plenarno zasedanje sedanjega sklica Evropskega parlamenta. Konec maja bodo namreč državljani EU volili nove poslance in v začetku julija se bo nato konstituiral novi parlament. Poslanci v Strasbourgu se bodo v teh dneh prelevili v pravi glasovalni stroj, napovedanih je tudi nekaj zanimivih razprav.

Mandat sedanjih poslancev se formalno izteče šele konec junija, a z rednim delom bodo dejansko zaključili ta teden. Ker je to zadnje plenarno zasedanje, tudi nadaljevanje dela v parlamentarnih odborih v Bruslju - tam dejansko poteka glavnina dela in se pripravlja vse, o čemer nato razpravljajo in glasujejo na plenarnih zasedanjih - namreč ni smiselno.

Številni poslanci se bodo v prihodnjih tednih tako lahko posvetili prepričevanju volivcev, naj jim namenijo še en mandat. Od osmerice evropskih poslancev iz Slovenije se jih v volilno bitko znova podaja šest, medtem ko se Romana Jordan in Zofija Mazej Kukovič od parlamenta poslavljata. Volitve novih poslancev bodo v Sloveniji 25. maja.

Med poslanci, ki jih čakajo naporni tedni, je tudi predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, ki so ga evropski socialisti izbrali za svojega glavnega kandidata na volitvah. Iz drugih političnih skupin že več tednov letijo kritike na njegov račun, češ da izkorišča položaj predsednika v lastne predvolilne interese in da bi moral odstopiti.

Ti očitki se bodo verjetno znova razplamteli ta teden. Poslanci bodo namreč v sredo glasovali o poročilu o razrešnici Evropskemu parlamentu za proračun za leto 2012, v katerega so vključili amandma, ki od Schulza terja pojasnila glede konflikta interesov in očitkov o zlorabi položaja. Poleg tega je Schulz nedavno izkoristil možnost, ki jo ima kot predsednik parlamenta, in iz poročila umaknil nek drug do njega kritičen amandma, kar je mnoge poslance močno razjezilo. Tokratno zasedanje v Strasbourgu bo sicer - sodeč po dnevnem redu - polno glasovanj o najrazličnejših zakonodajnih predlogih. Poslanci skušajo razumljivo pred odhodom čim bolj počistiti mize.

Nekatere zadeve bodo ta teden dokončno potrjene, o nekaterih pa bodo glasovali šele prvič in jih do končnega sprejetja čaka še dolga pot. A tudi ta glasovanja so pomembna, saj že potrditev zakonodajnega predloga v prvem branju nov sklic parlamenta zavezuje, da nadaljuje z njegovo obravnavo.

Še posebej jutri se bo parlament prelevil v glasovalni stroj. Na dnevnem redu bo sveženj zakonodaje, po zaslugi katere naj evropskih bank v prihodnje ne bi več reševali davkoplačevalci, ampak bodo same nosile odgovornost za svoj neuspeh. Gre za tri ločene ukrepe, dva se nanašata na reševanje bank v težavah, eden pa na jamstvene sheme za vloge do 100.000 evrov.

Gradnja bančne unije je bila eden glavnih projektov EU v tem mandatu, ki ga je zaznamoval boj proti gospodarski in finančni krizi, nekateri jo ocenjujejo celo kot največji projekt unije od uvedbe evra. Po prvem stebru unije - enotnem nadzornem mehanizmu - bo parlament po dolgotrajnih pogajanjih v torek z omenjenimi tremi ukrepi potrdil še njen drugi steber, katerega jedro predstavlja enoten mehanizem za reševanje bank z enotnim odborom in skladom za reševanje bank.

Poslanci bodo jutri potrjevali tudi nova pravila glede delovanja t. i. solidarnostnega sklada EU. Ta naj bi zagotovila, da bo evropska pomoč državam, ki jih prizadenejo naravne nesreče, kot je bil februarski žledolom v Sloveniji, dodeljena hitreje in učinkoviteje.

V sredo dopoldne bo na vrsti zadnja razprava v tem mandatu, na kateri bosta poleg vodij političnih skupin v Evropskem parlamentu sodelovala predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predstavnik Grčije kot predsedujoče Svetu. Posvečena bo pogledu nazaj in naprej v luči prihajajoče 100. obletnice začetka prve svetovne vojne. Vsaj posredno utegnejo govorci obenem narediti nekakšen povzetek iztekajočega se mandata, saj razprava posebej o tem ni predvidena.

Poleg tega bodo poslanci v sredo znova razpravljali o razmerah v Ukrajini, pridružil se jim bo evropski komisar za širitev Štefan Füle. O Ukrajini sicer govorijo že vse od izbruha krize konec lanskega leta - čeprav je skupna zunanja in obrambna politika v rokah držav članic EU in lahko parlament na tem področju le opozarja in svetuje.

Tokrat naj bi bile v ospredju pozornosti razmere na vzhodu Ukrajine, kjer so proruski separatisti v minulem tednu v več mestih zavzeli vladna poslopja, razglasili neodvisnost in po vzoru Krima napovedali referendume o priključitvi Rusiji. Zahod Rusiji očita pritiske na nove oblasti v Kijevu in poskuse destabilizacije vzhoda države.

V sredo bodo poslanci znova odprli še temo lastnih finančnih virov EU, za kar navijajo že leta - ne, ker bi to pomenilo več denarja za EU, ampak ker bi dalo večjo moč in neodvisnost Evropskemu parlamentu in komisiji nasproti državam članicam. Sedaj se evropske blagajne polnijo prek držav, v prihodnje pa naj bi večji del denarja vanje tekel neposredno iz davkoplačevalskih žepov. Kot možna vira se najpogosteje omenjata davek na finančne transakcije in en del DDV.

Na dnevnem redu tokratne plenarke bosta še poročili, ki sta delo slovenskih poslancev - poročilo Mojce Kleva Kekuš (S&D/SD) o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic ter poročilo Lojzeta Peterleta (EPP/NSi) o napredku pogajanj o sporazumu o strateškem partnerstvu med EU in Japonsko.