Evropski parlament potrdil »najambicioznejši projekt po uvedbi evra«

Evropski parlament je na zadnjem plenarnem zasedanju v Strasbourgu pred majskimi volitvami novega parlamenta z veliko večino potrdil drugi steber bančne unije. Čeprav je slišati tudi kritike, da ta ne gre dovolj daleč, ob sprejetju prevladuje navdušenje in celo ocene, da gre za največji korak od uvedbe evra.

Kot podarjajo v EU in kot je bilo tudi slišati na razpravi v Strasbourgu, kjer poslanci zasedajo, bo betežne banke v Evropi v prihodnje mogoče likvidirati ali sanirati hitreje in učinkoviteje, kar bo pomagalo obnoviti zaupanje in končati posojilni krč, ki preprečuje tok denarja iz bank v realno gospodarstvo.

Še glasnejše so hvale, da bodo stroške svojega neuspeha v prihodnje morale kriti evropske banke same in ne, kot se je dogajalo doslej, tudi v Sloveniji, davkoplačevalci. Vse bančne vloge, ki ne presegajo 100.000 evrov, bodo medtem nedotakljive in v celoti zaščitene.

Pogajalci držav članic EU in Evropskega parlamenta so dogovor o drugem stebru bančne unije - enotnem mehanizmu za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev - dosegli marca. Dogovor morajo zdaj dokončno potrditi še države članice, kar pa je le še formalnost.

Pogajanja so potekala pod velikim časovnim pritiskom, saj si je unija zastavila cilj, da bo celoten dosje drugega stebra bančne unije zapečatila do majskih evropskih volitev.

»Za nami je pet let težkega dela in uspelo nam je v zadnjem trenutku,« je težavna pogajanja opisal eden od treh poročevalcev na to temo, poslanec Peter Simon. Kot je izpostavil, so dokončno dosegli to, kar se je še pred dvema, tremi leti zdelo nemogoče.

»S hitro izgradnjo bančne unije pošiljamo jasno in močno sporočilo vsem, ki dvomijo v sposobnost EU, da izide iz krize,« je v imenu držav članic veselje s poslanci delil namestnik grškega premiera Evangelos Venizelos. Svoje je pridal še pristojni evropski komisar Michel Barnier z oceno, da gre za »najambicioznejši korak po uvedbi evra«.

Tudi Mojca Kleva Kekuš (S&D/SD) je vesela, da lahko ob koncu mandata »jasno pokažemo na dosežek, ki je končno pravi korak v smeri sanacije enega glavnih razlogov za krizo v Evropi«. »Trdni temelji bančne unije pa naj v prihodnjem mandatu služijo kot dokaz, da se v Evropi s skupnimi močmi da premikati gore,« je zapisala.

V manjših skupinah je sicer navdušenja manj. Za nekatere, na primer za Zelene in levico (GUE/NGL), potrjeni ukrepi ne gredo dovolj daleč. Drugi, predvsem skrajno desni evroskeptiki, pa korakom v smeri tesnejše integracije že načeloma nasprotujejo. Obljubljali ste »drakonske ukrepe« in »bančna unija je najboljši primer, da ne držimo svojih obljub«, je bila kritična poslanka Marisa Matias (GUE/NGL).

Poslanci so sicer izglasovali tri ločene svežnje zakonodaje - o enotnem mehanizmu za reševanje bank, o sanaciji in reševanju bank ter o sistemih zajamčenih vlog.

Enotni mehanizem za reševanje bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev vključuje enotni sklad za reševanje, ki se bo polnil s prispevki bank, in enotni organ, ki bo bdel nad urejeno sanacijo ali likvidacijo bank. V mehanizmu za reševanje bodo sodelovale vse banke, ki so vključene v enotni sistem nadzora.

Sklad bodo članice vzpostavile z medvladnim sporazumom, preostale vidike mehanizma pa bodo uredile z evropsko zakonodajo. Parlament je še posebej težko pristal na medvladno naravo sklada za reševanje, a je to na koncu hočeš nočeš moral požreti, saj dogovora sicer ne bi bilo.

Enotni sklad, ki se bo polnil s prispevki bank, bo na koncu razpolagal s 55 milijardami evrov. Napolnil naj bi se v osmih letih - države so predlagale deset let - in takrat bodo povsem združeni tudi nacionalni razdelki. Že v prvih dveh letih se bo napolnilo in združilo 60 odstotkov nacionalnih prispevkov v sklad.

Po zaslugi parlamenta naj bi bil postopek reševanja banke enostavnejši in hitrejši, izvesti naj bi ga bilo mogoče že v enem samem vikendu, ter obenem preglednejši in pošten, tako da bodo vse evropske banke obravnavane enako. Poslanci so se zato predvsem trudili čim bolj omejiti politični pritisk pri sprejemanju odločitev.

Poleg tega so poslanci trdno vztrajali pri povezavi delovanja sklada z mehanizmom bail-in - najprej morajo banko reševati lastniki in delničarji, nato podrejeni upniki, za njimi varčevalci z več kot 100.000 evrov na računu, šele na koncu lahko pridejo na vrsto javne finance.

Države bodo morale obenem vzpostaviti posebne sklade, v katere se bo denar stekal iz bank in iz katerih se bodo v prihodnje v primerih, ko banke same tega ne bodo zmogle, varčevalcem v celoti povrnile vloge do 100.000 evrov - in to hitro, v največ tednu dni.

Enotni mehanizem za reševanje bank naj bi začel veljati 1. januarja 2015, a naloge, povezane z mehanizmom bail-in in reševanjem, naj bi se začele izvajati 1. januarja 2016. Drugi steber je ključno dopolnilo k prvemu - enotnemu evropskemu nadzoru, ki bo začel s polno paro delovati jeseni, z objavo izida celovitega pregleda 130 sistemskih bank v območju evra. (sta, er)