Maribor – šampion!

Najbolj množično obiskani protesti proti političnim elitam so bili v Ljubljani. A prvi se je »dvignil« Maribor in ta primat še zdaj ohranja tudi pri temeljni zahtevi vstajnikov – izboljševanju predstavniške demokracije z uvajanjem čim več neposrednega soodločanja krajanov.

Iniciativa Mestni zbor je marca lani začela samoorganiziranje krajevnih skupnosti. »Sedaj zbore organiziramo v osmih od 17 mestnih četrti. V vsaki potekajo enkrat na 14 dni, vodijo jih trije moderatorji, prostovoljci iniciative. Trenutno nas je v iniciativi okrog 40, s prihodom novih pa zbore postopno širimo po preostalih delih mesta. Na zadnje ustanovljenem zboru so nas ljudje že pričakovali, že so imeli pripravljene predloge, česa bi se lahko lotili,« pravi Aljoša Peternel, eden od prostovoljcev. »Do sedaj se je skupščin udeležilo okrog 700 občanov, redno jih je na vsaki prisotnih približno 15. Odziv bi bil še boljši, če bi lahko uresničili več stvari. Ko nekaj predlagamo, smo nato še vedno odvisni od občinskih služb.«

Rešitev za to odvisnost vidijo v participatornem proračunu, mehanizmu, prek katerega bi občani za okrog 20 odstotkov letnega proračuna mestne občine Maribor – to je približno 20 milijonov evrov, ki so že danes namenjeni investicijam – sami odločili, kako jih porabiti. Participatorni proračun sicer ni novost: prebivalci brazilskega mesta Porto Alegre o investicijah mesta soodločajo že četrt stoletja, v veljavi pa je še v 1500 mestih po vsem svetu. Oblika odločanja je vedno prilagojena lokalnim okoliščinam.

Kot predlagajo v pobudi Odločaj o mestu, ki jo poleg Peternela sestavljajo še drugi predstavniki najvidnejših mariborskih civilnih organizacij, bi v Mariboru izbira projektov potekala tako, da bi občinska uprava predloge občanov zbirala vse leto, župan pa bi nato na ravni vsake mestne skupnosti enkrat na leto sklical zbor, na katerem bi z glasovanjem določili projekte, vredne izvedbe.

»Z uvedbo participatornega proračuna so občani vključeni v predlaganje in pripravo projektov in v glasovanje o njih. To krepi zaupanje v demokratične institucije, zmanjšuje korupcijo in klientelizem, aktivira prebivalstvo, izboljšuje gospodarnost trošenja javnih sredstev, zagotavlja skladnost razvoja različnih delov mesta ter povečuje družbeno kohezijo,« je na tiskovni konferenci, s katero je pobuda Odločaj o mestu začela kampanjo za uvedbo participatornega proračuna, dejala Karolina Babič iz mariborskega Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP). Pripravili so že spremembe statuta mestnega sveta in začeli zbirati podpise podpore za uvedbo participatornega proračuna, da bi kandidate na jesenskih lokalnih volitvah pozvali, naj se do predloga jasno opredelijo. Obrazci podpore so na voljo na spletni strani www.odlocajomestu.si, v Infopeki, CAAP-u, Mobilnostnem centru in na Mariborskem Radiu študent.

Sedanja občinska uprava je predlogu naklonjena. »Z uvedbo participatornega proračuna pa se jim ne mudi, uvedli bi ga v nekaj letih. Mi spremembe potrebujemo zdaj,« poziva Peternel.