Almedina Lozić

 |  Mladina 16  |  Družba

Ogrožene ptice

Okoljevarstveniki vložili pritožbo pri evropski komisiji

Ogroženi Veliki skovik, njegova populacija na Goričkem naj bi upadla za 75%

Ogroženi Veliki skovik, njegova populacija na Goričkem naj bi upadla za 75%
© Dietmar Nill

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je evropski komisiji poslalo uradno pritožbo zaradi zmanjševanja števila travniških ptic v Sloveniji. Navedlo je, da je glavni razlog za to način dodeljevanja kmetijskih subvencij, ki spodbuja intenziviranje travnikov in spreminjanje teh v njive.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Almedina Lozić

 |  Mladina 16  |  Družba

Ogroženi Veliki skovik, njegova populacija na Goričkem naj bi upadla za 75%

Ogroženi Veliki skovik, njegova populacija na Goričkem naj bi upadla za 75%
© Dietmar Nill

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je evropski komisiji poslalo uradno pritožbo zaradi zmanjševanja števila travniških ptic v Sloveniji. Navedlo je, da je glavni razlog za to način dodeljevanja kmetijskih subvencij, ki spodbuja intenziviranje travnikov in spreminjanje teh v njive.

Varstveni ornitolog iz DOPPS-a Tomaž Jančar pravi, da gre za veliko zmanjšanje populacij različnih vrst travniških ptic, kakršnega v Sloveniji še niso opazili. Od leta 2008 do 2013 so se populacije zmanjšale za 33 odstotkov. Število ptic se zmanjšuje tudi na posebnih varstvenih območjih Natura 2000, ki so namenjena ohranjanju biotske raznovrstnosti. Travniške ptice izginjajo zaradi zmanjševanja travniških površin, saj se travniki v hribih zaraščajo, trajne travnike pa kmetje spreminjajo v intenzivne. Kosijo jih in tako uničijo gnezda. Tomaž Jančar trdi, da je razlog za te težave način dodeljevanja kmetijskih subvencij: »Kmetje ne dobivajo spodbud za ohranjanje ekstenzivnih travnikov, temveč jih država neposredno s finančnimi subvencijami usmerja v intenzivno rabo travnikov in s tem uničevanje življenjskega prostora travniških ptic.«

Ministrstvo za kmetijstvo očitke zavrača, saj je sredstva iz evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja namenja sredstva za spodbujanje do narave prijaznega kmetijstva. A v DOPPS-u trdijo, da je Slovenija premajhen delež tega denarja namenila za spodbujanje do ptic prijaznega gospodarjenja s travniki.

Na ministrstvu opozarjajo, da je vključenost v kmetijsko-okoljske podukrepe prostovoljna. Ker je bilo v obdobju 2007–2013 vključenih malo upravičencev, so v programskem obdobju 2014–2020 predvidene tudi aktivnosti na področju obveščanja, animiranja in usposabljanja upravičencev ter kmetijskih svetovalcev. Priprava programa za razvoj podeželja je v sklepni fazi. Naravovarstvene zahteve predvidevajo pozno košnjo, prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, prepoved paše, različne načine košnje, spremembo njiv v trajno travinje, vzdrževanje trajnih travnikov na najbolj ranljivih območjih Nature 2000.

Jančar trdi, da so ukrepi za preprečitev nadaljnjega zmanjševanja populacije travniških vrst ptic nujni: »Gre za zelo hiter proces, in če ukrepi ne bodo sprejeti, bodo nekatere vrste čez nekaj let začele izumirati.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.