Zmaga za svobodo izražanja

Ni narobe, če novinar za opis politika uporabi tudi navidezno žaljive besede

Evropsko sodišče za človekove pravice je danes presodilo, da Mladina ni kršila človekovega dostojanstva nekdanjega poslanca in današnjega zapornika Srečka Prijatelja. Nasprotno, evropski sodniki so soglasno odločili, da je bila v Sloveniji Mladini in javnosti kršena svoboda govora in izražanja s tem, ko je slovensko ustavno sodišče zaradi članka o Srečku Prijatelju kaznovalo medij in poslancu potrdilo prisojeno odškodnino. Več>>

Gre za zgodbo iz leta 2005. V parlamentu je potekala razprava o zakonu o istospolnih partnerskih skupnostih. Srečko Prijatelj je tedaj dejal: »Verjetno v tej dvorani ni nikogar, ki bi želel imeti svoj plod ljubezni, ki bi bil tako opredeljen, kot danes glasujemo, s pravicami. Z drugimi besedami, nihče od nas ne bi želel imeti svojega sina ali pa hčerke, ki bi se opredelil za tako zakonsko zvezo". Nato je dodal še igralski vložek in s popačenim govorom nadaljeval: "Ne nazadnje, najbolj bi bili oškodovani otroci, ki bi bili posvojenci teh zakonov, kajti predstavljajte si otroka v šoli, po katerega bi prišel oče, ki bi ga pozdravil: 'Čavči, prišel sem pote. Si že oblečen?«

Tedanji novinar Mladine Jure Aleksič je poročilo o dogajanju v dvorani satirično in jezno opisal z besedami: »Svojo imenitno domislico pospremil s kavarniško mimiko, ki naj bi verjetno nazorno ilustrirala pravoverno pojmovanje nekega tipičnega poženščenega in prenarejenega pederuharja, v resnici pa je učinkovala zgolj kot normalni domet cerebralnega bankrotiranca, ki ima srečo, da živi v državi s tako omejenim bazenom kadrov, da se lahko človek njegovih karakteristik znajde celo v parlamentu, ko pa ne bi mogel biti v neki nominalnega spoštovanja vredni deželi niti hišnik povprečno urbane osnovne šole"

Slovensko ustavno sodišče je leta 2009 potrdilo odločitve nižjih sodišč in ob odklonilnem ločenem mnenju treh sodnikov presodilo, da je morda šlo za »upravičeno kritiko poslančevega nastopa« vendar ta žaljiv nastop ne opravičuje žaljivega vrednotenja poslanca Prijatelja.

Evropski sodniki so presodili drugače. Novinarjeve besede so razumeli kot »močen odraz nestrinjanja« in ne domnevna žalitev poslančevih intelektualnih sposobnosti. Sodišče je tudi prepoznalo, da je poslanec promoviral negativne stereotipe, in hkrati dodalo, da svoboda govora ščiti stil in način pisanja novinarja. Tudi cinizem in satiro. Slovenska sodišča niso prepoznala celotnega konteksta članka, niso prepoznala javnega položaja politika, niso prepoznala pomena svobode izražanja.

Odločitev so sodniki sprejeli soglasno. Država Slovenija bo morala Mladini povrniti sodne stroške in že izplačano odškodnino.

Argumentacija sodišča je zelo pomembna še za en primer. Mladina se bo namreč pritožila na ustavno sodišče zoper odločitev ljubljanskega višjega sodišča, ki je v primeru Grims vs. Mladina pred tedni presodila v dobro poslanca SDS. 

Celotna sodba je v angleščini dostopna na spletu.

--

Dodatek: Društvo novinarjev Slovenije ob današnji odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice 

Današnja za Slovenijo precedenčna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je pritrdilo argumentom Mladine, da so slovenska sodišča vključno z Ustavnim sodiščem prekomerno posegla v svobodo govora novinarja Jureta Aleksiča, Društvo novinarjev Slovenije ne preseneča. V luči sprejetih sodb ESČP je potrebno objavo presojati glede na njen namen in okoliščine. Ugotovljena objektivna žaljivost sama po sebi še ni zadosten razlog za pregon novinarja. Iz sodne prakse ESČP je namreč jasno razvidno, da je vedno treba skrbno pretehtati vse okoliščine domnevno spornega ravnanja novinarja. ESČP navaja visoko zaščito družbeno kritičnih komentarjev v družbeno aktualnih komentarjih in umetnosti, četudi dejansko pride do kršitve pravic posameznikov. ESČP je z današnjo odločitvijo neposredno naslovilo slovenska sodišča, ki so zaščitila poslanca, ki se je norčeval iz istospolne skupnosti na račun svobode govora novinarja, ki je takšno obnašanje kritiziral.  Čeprav se strinjamo, da morajo mediji posege v zasebnost skrbno pretehtati, menimo, da to ni bil edini nesorazmeren poseg slovenskih sodišč v svobodo govora. Upamo, da bo današnja odločitev ESČP vplivala na sodno prakso, v smeri odpiranja polja izražanja kritičnih mnenj in stališč. 

Matija Stepišnik, predsednik Društva novinarjev Slovenije