Juncker za gospodarsko rast in reformo energetske politike

Kandidat Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker je na novinarski konferenci v Bruslju predstavil svoj program. Med prednostnimi nalogami za prihodnjih pet let je izpostavil gospodarsko rast, reformo energetske politike, nadaljnjo reformo monetarne unije in trgovinski sporazum v ZDA.

Juncker je poudaril, da sta gospodarska rast in ustvarjanje delovnih mest nujna, da bi brezposelni, še posebej mladi, lahko dobili »primerno, ne le kakršnokoli delo«. Juncker potencial za dosego tega cilja vidi v oblikovanju digitalnega trga, ki bi v prihodnjih petih letih lahko prinesel 500 milijard evrov dodane vrednosti.

Kot drugo prednostno nalogo je izpostavil reformo energetske politike in vzpostavitev evropske energetske unije, s čimer bi se zmanjšala odvisnost EU od uvoza energije, še posebej iz Rusije. Med drugim se je zavzel za večjo razpršenost energetskih virov ter enoten nastop unije do tretjih držav. Kot je dejal, bi morala biti Evropa v primeru prevelikega zvišanja cen energije sposobna zamenjati dobavitelja.

Po Junckerjevem mnenju mora EU tudi končati pogajanja o prosti trgovini z ZDA. Vendar pa pri tem ne bi smeli žrtvovati evropskih varnostnih in zdravstvenih standardov ter varovanja podatkov, je opozoril.

Četrta prednostna naloga je nadaljevanje reforme monetarne unije, ki bi po Junckerjevem mnenju morala dobiti socialno dimenzijo. Kot je pojasnil, to pomeni, da bi pri določanju pogojev za pridobitev pomoči državam v finančnih težavah upoštevali tako davčne kot tudi socialne razmere. Nekdanji vodja evroskupine je še poudaril, da EPP verjame v socialno tržno gospodarstvo.

Pomembna se mu zdi tudi ponovna opredelitev položaja Velike Britanije v EU. »Verjamem, da je Velika Britanija močnejša v EU, kot bi bila zunaj nje, tako kot je tudi unija močnejša z Veliko Britanijo,« je poudaril. Redefiniranje odnosov z Veliko Britanijo je po njegovem nujno, izvedli pa bi ga lahko tudi brez sprememb pogodb EU. Napovedal je, da se bo o tem pogovarjal tudi z britanskim premierom Davidom Cameronom.

Ponovil je tudi, da EU potrebuje odmor pri širitvi. To sicer po njegovem ne pomeni, da se pogajanja z državami kandidatkami za članstvo ne bodo nadaljevala, je pa skoraj zagotovo, da v prihodnjih petih letih ne bo nove širitve unije.

Odzval se je še na izjave predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya o majhnem pomenu kandidatov za predsednika Evropske komisije na evropskih volitvah. »Stari časi, ko so predsednika komisije izbirali diplomati v ozadju, so dokončno minili. Tokrat odločajo državljani,« je poudaril. Pojasnil je, da to pomeni, da Evropski svet ne bo mogel spregledati kandidata stranke, ki bo na volitvah dobila največ glasov. (sta, er)