Zatiranje urbanega

Ljubljanski lokal Bi-ko-fe si je v zadnjih treh letih priboril status enega najpomembnejših kulturnih dogajališč v prestolnici. V tem času je ponudil številne razstave, koncerte domačih in tujih izvajalcev. Postal je ena glavnih postojank domačih elektroničarjev, tam so se zvrstili številni nastopi tujih producentov. Vse te dogodke so brez subvencij, z lastnimi sredstvi, izpeljali najemniki Jure Črnič, Peter Marinič in Stojan Georgiev z vsemi potrebnimi dovoljenji občine in policije.

Zdaj se je to pribežališče kreativcev, ki je hkrati nosilec sodobne umetniške in urbane scene, znašlo v resnih težavah. Zaradi zaostrenih odnosov s sosedi, ki se že leto dni pritožujejo zaradi hrupa in množic ljudi, je bil sicer ves čas deležen obiskov inšpektorjev in policije. Zdaj mu grozi popolno utišanje, to pa pomeni resno grožnjo njegovemu nadaljnjemu ustvarjanju.

Mestna občina je Bi-ko-feju te dni, čeprav lokal nesporno bogati ljubljansko kulturno krajino z alternativnimi in brezplačno dostopnimi vsebinami, izdala prepoved izvajanja kulturnih dogodkov na terasi, hkrati pa naložila zmanjšanje terase in skrajšanje obratovalnega časa.

Župan Janković sicer trdi, da bo imel lokal še naprej enak odpiralni čas kot vsi drugi, a to ni povsem res. Od 1. maja naj bi Bi-ko-fe vrata zapiral ob dvanajstih, torej uro pred drugimi lokali v mestu. To pa zanj najverjetneje pomeni, da ne bo preživel, pravi Georgiev, saj se denimo poleti večina prometa ustvari ravno v poznih večernih urah.

Sosedje zahtevajo še več, popolno prepoved prireditev, na občini vztrajajo, da jim je vendarle do ohranitve elementov urbanosti v mestu, zato kulturnih prireditev ne bodo povsem prepovedali, a bikofejevci bodo morali vloge za posamične dogodke po novem oddajati vnaprej. To pomeni, da bodo, če bo mest-

ni oddelek za kulturo presodil, da deluje v duhu promocije mesta, dovolili denimo po en koncert na dva meseca, a le, če bo lokal spoštoval pravila, pravi Janković. Lokal je že doslej precej dosledno spoštoval pravila. Kljub številnim prijavam zaradi čezmernega hrupa se je s pravnomočno kaznijo končala le ena. Koncerte na vrtu lokala so praviloma končevali točno ob desetih. Odločitev mesta o morebitni ukinitvi dogodkov v Bi-ko-feju in skrajšanju delovnega časa je torej nezaslišana.

Lastniki lokalov bi se morali res truditi vzpostaviti čim boljši odnos s sosedi. In bikofejevci so se z njimi ukvarjali, poskušali so jim priti nasproti, a konsenz ni bil mogoč. Toda ali je treba središče največjega mesta v državi izenačiti s spalnim naseljem? Bivanje v mestnem jedru s seboj prinaša posebna pravila. Mestna središča naj bi bila živa, tisti, ki jim hrup ne ustreza, ki jih motita ulični vrvež in življenje, pa bi morali resno premisliti o tem, da bi si mir poiskali drugje in mesta ne bi poskušali spremeniti v vas. Navsezadnje nas prav Bi-ko-fe s svojim programom opominja, da smo kljub majhnosti lahko del nečesa večjega, svetovljanskega.