Vsakdo, ki ima službo, sodi med privilegirane

Strukturne reforme in ostri varčevalni ukrepi so v španski družbi povzročili globoke spremembe. Zaposlene z nizkimi plačami in zaposlene za določen čas je zmanjšanje plač najbolj prizadelo. Tako je v Španiji nastala nova skupina revnih.

Carmen Collado že 11 let pere perilo v bolnišnici. Čeprav ves čas opravlja enako delo, dobi zdaj za polovico nižjo plačo kot prej. A zadovoljna je, da še ima službo, kar v državi, kjer vsak četrti za delo sposoben državljan išče službo, ni samoumevno. »Sram me je, da sem morala svojo 91 let staro mamo prositi za pomoč, da sem lahko plačala bencin in zavarovanje avtomobila,« je Colladova dejala za Wirtschaftsblatt.

Daniel Gismero kot cestar v Madridu zasluži 1100 evrov na mesec. S stavko je cestarjem uspelo preprečiti znižanje plač za 40 odstotkov. »Prej mojega dela ni hotel opravljati nihče. Vedno je veljalo za umazano delo, ki je slabo plačano. Zdaj se počutim kot eden od privilegiranih,« pravi.

Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) se škarje pri plačah med letoma 2007 in 2012 v nobeni drugi članici EU niso razširile tako zelo kot v Španiji. Ko je švedski trgovec Ikea pred nedavnim objavil razpisa za najem 400 delavcev, se je v nekaj dneh prijavilo 20 tisoč ljudi, zato se je Ikei sesul računalniški strežnik.

Ankete javnega mnenja kažejo, da bodo volivci največji stranki, konservativce in socialiste, zaradi slabih odločitev pri spopadu s krizo kaznovali na majskih evropskih volitvah. Utegne se zgoditi, da bo konservativna ljudska stranka na parlamentarnih volitvah prihodnje leto izgubila absolutno večino. (er)