»Komunizem naj ljudem ne prinese askeze, ampak življenjsko radost«

Je Lenin, prvak socialistične revolucije, po uspehu v Petrogradu snoval še seksualno revolucijo?

Ni revolucije, ki ne bi žrla svojih otrok. Seksualna revolucija pri tem ni izjema, kot lahko berete v aktualni tiskani Mladini. Pa se v tem kontekstu za hipec pomudimo pri materi vseh revolucij, Oktobrski revoluciji, kakor je zgodovina krstila oboroženo delavsko vstajo pod vodstvom boljševikov, ki je 25. oktobra 1917 po julijanskem koledarju (po gregorijanskem smo bili takrat že v začetku novembra) odnesla vlado Aleksandra Fjodoroviča Kerenskega v ruskem Petrogradu. Petrograd se zdaj imenuje Sankt Peterburg, v letih med 1924 in 1991 pa je nosil ime Leningrad, kakopak v čast Vladimirja Iljiča Uljanova, bolj znanega po vzdevku Lenin, idejnega vodje prve zmagovite socialistične revolucije na svetu ter ustanovitelja Komunistične internacionale. Mimogrede, januarja letos je minilo 90 let od njegove smrti. Več>>

V članstvu izvršnega odbora komunistične internacionale je od leta 1921 sodelovala tudi Klara Zetkin, poslanka nemškega Reichstaga, učiteljica, pisateljica in kasneje zagrizena nasprotnica Stalinovega fašizma s socialističnim obrazom. Po zaslugi Klare Zetkin, ideologinje socialističnega ženskega gibanja, še dandanes praznujemo 8. marec, ki je prav na njeno pobudo postal mednarodni dan žena. Zetkinova se je večkrat srečala z Leninom, ki naj bi ji med enem od njunih debat okoli leta 1921 zaupal tudi svojo vizijo komunizma: »Komunizem naj ljudem ne prinese askeze, ampak življenjsko radost, življenjsko moč, tudi s pomočjo polnovrednega ljubezenskega življenja. Toda hipertrofija spolnosti, ki jo sedaj pogosto srečujemo, pa po mojem mnenju ne nudi ne življenjske radosti ne življenjske moči, ampak ju zmanjšuje.«

Je prvak socialistične revolucije po uspehu v Petrogradu snoval še seksualno revolucijo? Tega najbrž nikoli ne bomo izvedeli. V naslednjih treh letih, kolikor jih je Leninu ostalo do smrti januarja 1924, se s tem vprašanjem ni več ukvarjal. A kakorkoli že, ironija usode je hotela, da se je njegovo videnje komunizma v tistem času uresničevalo na drugem koncu, v ZDA, kjer so vladala nora dvajseta oziroma 'roaring twenties', obdobje izrazite ekonomske rasti po koncu prve svetovne vojne, novih tehnologij in številnih praktičnih izdelkov za vsakdanjo rabo, od telefona, radia, avtomobilov.

Obdobje, ki z askezo ni imelo nič skupnega, saj je prekipevalo od življenjske radosti, življenjske moč in polnovrednega ljubezenskega življenja. Še več, lahko bi rekli, da se je v dvajsetih v ZDA odvijala svojevrstna generalka za seksualno revolucijo. Nora dvajseta je namreč zaznamovala nepričakovana strpnost od socialnih in spolnih manjšin, do istospolno usmerjenih še posebej, v nočnih klubih, kjer se je navkljub prohibiciji v neomejenih količinah točil alkohol, so se skupaj zabavali belci in črnci, vsepovsod se je poslušal jazz, v kinematografih so se začeli vrteli zvočni filmi, bralo pa se je avtorje tako imenovane izgubljene generacije in seveda Sigmunda Freuda.

Še več, ženske so se začasno polastile svojih teles, začele so se zavedati svojih vlog pri spolnem osvobajanju njihove generacije in leta 1920 so z 19. amandmajem ameriške ustave dokončno dobile tudi volilno pravico. No, in potem je prišlo leto 1929. Borze so se sesule, Wall Street se je padel, veliki biznismeni so brez prebite pare skakali v prazno z najvišjih nadstropij luksuznih hotelov, začela se je velika depresija in čas se je zavrtel nazaj. Nekam v leto 2011. Ali 2012. Oziroma tja, kjer smo danes. Zgodovina se torej ponavlja. Se z istim ciljem ponavlja tudi seksualna revolucija? Preberite v Mladini...