EU ni 'letno poročilo' osebnih uspehov komisarjev

Ko sem še kot mlad novinar leta 1998 spremljal lokalne volitve v Mariboru, sem se jezil, zakaj za vraga so politiki največje in najbolj odmevne projekte odpirali tik pred volitvami. Enako lani, ko so zaradi lokalnih volitev na Kosovu v Prištini, kjer vodim največji EU projekt osveščanja javnosti o EU na Zahodnem Balkanu, tik pred volitvami končno odprli prenovljeno avenijo Matere Tereze in oba trga na vsaki strani bulevarja. Vsi ti veliki infrastrukturni projekti niso pomagali Alojzu Križmanu in Isi Mustafi, dotakratnima županoma, da bi bila ponovno izvoljena.

In sedaj Evropska unija, ki naj bi bila model nekega zrelejšega političnega sistema, tik pred zaključkom svojega mandata dela natančno to. EU (če poenostavim dokaj zapleten proces sprejemanja evropske zakonodaje, ki je razdeljen med Evropsko komisijo, ki piše zakonodajne predloge, Evropskim parlamentom, ki je samo ena od 'strank' zakonodajnega postopka, in Svetom EU, se pravi državami članicami, ki imajo končno odločitev) počne popolnoma enako.

Vse tri institucije so, kot je videti, za te najbolj priljubljene odločitve počakale do konca, da se bodo sedaj, mesec pred volitvami, z njimi hvalile tako same kot tudi kandidati za poslance EP.

Najbolj pa seveda kandidati za predsednika Evropske komisije iz največjih političnih skupin EP. Te volitve so, če sodimo po uradnem sloganu EP za letošnje volitve, 'drugačne' od vseh dosedanjih. Z udeležbo na volitvah od 22. do 25. maja bomo Evropejci izvolili ne samo poslance Evropskega parlamenta, ampak tudi predsednika Komisije. S tem naj bi se zmanjšal demokratični deficit med evropsko elito in evropskimi državljani. Povečala naj bi se verodostojnost evropskih institucij. Če bodo države članice potrdile parlamentarnega zmagovalca na mesto predsednika Komisije (in seveda obstaja veliki 'če', saj si države članice ne dovolijo diktatov EP-ja), bodo če ne drugi vsaj evroskeptiki morali spremeniti dikcijo in ne več govoriti o neizvoljeni Evropski komisiji.

A takšni lepotni popravki ne bodo veliko spremenili načina, kako komunicirajo z evropsko javnostjo. V praksi se bo verjetno kaj malo spremenilo, če bomo državljani vredni kreativnega, usmerjenega in nam razumljivega komuniciranja samo na vsakih pet let. Ali pa, ko bodo institucije doumele, da družbena omrežja predvidevajo odzivnost in dvosmerno komunikacijo, ne pa, da se samo hvališ s številom sledilcev.

Zato je tako rekoč na predvečer začetka volilne kampanje kot bomba odjeknila izjava tehnološkega komentatorja in avtorja Andrewa Keena, ki je izjavil: »Družbena omrežja so nezmožna zgraditi novih struktur za demokracijo«.

Zato se bo, po mojih predvidevanjih, 'evropski mehurček' po volitvah zaprl vase in nam pod pretvezo pomembnosti in nujnosti odločitev še naprej solil pamet v smislu: 'Te odločitve so tako kompleksne, da jih ne morete razumeti'. To pa zasolil v evropščino, ki je tako ali tako nihče ne razume, in za katero se skrivajo teorije, ki jih še sami ne razumejo.

A odločitve državljani lahko razumemo. Če so nam v korist. Kot npr. odločitev o ukinitvi plačevanja stroškov gostovanja z mobilnimi telefoni po Evropi (če lahko cinično dodam: odločitev je bila sprejeta tik pred volitvami, a teh ugodnosti državljani ne bomo deležni še celo leto in pol!). Ali pa uzakonitev pravic potnikov v železniškem, letalskem in ladijskem prometu, ki nam daje možnost kompenzacije, ko letala, vlaki in ladje zamujajo. Razumemo vse tiste konkretne odločitve EU, ki imajo v osrčju potrebe evropskih državljanov.

A ko vidim, da dosežkov EU ne komuniciramo prek uspehov samih in na način, da ga lahko razume vsakdo, ampak prek lepih brošur, v katerih so v ospredju slike komisarjev – od tistih uradnih, v oblekah, kravatah in kostimih, do tistih neuradnih, ko se predsednik Komisije 'reži' v begunskem centru sirskih otrok v Jordaniji - , optimizem, da so se institucije v zadnjih petih letih globoke ekonomske krize nekaj naučile iz svojih komunikacijskih debaklov, izpuhti. EU ni 'letno poročilo' osebnih uspehov komisarjev.

A se v Bruslju vsaj ukvarjajo z evropskimi temami. Če je še pred dnevi kazalo, da bo tokratna kampanja evropskih volitev v Sloveniji vsaj delno 'evropska', je razpad koalicije posledično pripeljal do tega, da bomo v naslednjem mesecu poslušali samo o domačih temah. In nihče ne bo niti z besedico omenil, da smo evropski državljani v resnici v veliko boljšem položaju, ker imamo vsaj tiste 'neizvoljene evrokrate', ki pripravljajo odločitve, ki so na koncu v našo korist.

Dragan Barbutovski je svetovalec za EU in strateško komuniciranje. Leta 2008 je bil govorec slovenskega predsedstva EU v Bruslju. Danes je vodja projekta 'EU perspektiva na Kosovu', največjega projekta osveščanja javnosti na Zahodnem Balkanu, ki ga financira EU. Dragana Barbutovskega lahko spremljate tudi na Twitterju.