Študenti bi morali na volišča, tudi zaradi Erasmusa

Za večino Evropejcev so volitve v Evropski parlament brez pomena, piše doktorski študent Markus Gastinger za EUobserver. Volivci menijo, da njihov glas ne more vplivati na to, kar se dogaja v Bruslju, zato volijo enako, kot bi volili na nacionalnih parlamentarnih volitvah – za ali proti vladi. Mnogi težko najdejo kakšno korist, ki jim jo nudi Evropska unija. A to ne bi smelo veljati za študente. Priljubljeni program študentskih izmenjav Erasmus jih oskrbuje s sredstvi, da lahko študirajo v tujini. Zato bi se morali za tokratne volitve malce bolj pobrigati. VEČ>>

Sploh po tem, kar se je zgodilo konec leta 2012, ko je v evropskem proračunu zmanjkalo sredstev za financiranje Erasmusa. Tisoči študentov na izmenjavah po vsej Uniji so ostali brez štipendij. Odziv študentske javnosti je bil takrat neverjeten. Medijskemu poročanju o »koncu Erasmusa« so parirali z lastnimi objavami na Twitterju in Facebooku v podporo programu, odpravili so se na ulice, znani umetniki in športniki pa so z odprtim pismom nagovorili vodilne politike držav članic, naj se ne igrajo s prihodnostjo programa. Po le nekaj dneh sta Evropski parlament in Evropski svet dosegla kompromis in ponovno omogočila financiranje študentov na izmenjavah.

Kar se je zgodilo, uči, da lahko Erasmus aktivira ljudi. In to veliko, saj program poteka že od leta 1987. Drugi zaključek, ki ga lahko potegnemo iz dogajanja decembra 2012, pa je, da je Evropski parlament pomemben.

Njegove naloge in vloga so se močno razširile. Kako pomemben je, kaže na primer sprejemanje proračuna EU, kjer je od sprejema Lizbonske pogodbe leta 2009 stališče evropskih poslancev enakovredno stališčem voditeljev držav članic. Sestava parlamenta ima zato neposreden vpliv na to, koliko denarja bo Unija namenila določenim programom.

Ti dve spoznanji smo nalašč združili, da bi prek projekta »Pomagajmo programu Erasmus« dosegli študente in povečali njihov vpliv na volitvah, ki bodo 25. maja. Ideja je preprosta. Na spletni strani je objavljena tabela s kandidati za evropske poslance, ki podpirajo financiranje programov izmenjav, podobnih Erasmusu. Tako bodo študenti lahko tudi znotraj politične opcije, ki jo sicer podpirajo, volili za tistega kandidata, ki se bo v parlamentu zavzemal, da se izmenjave ohranijo.

Skupno bo konec maja na volišča lahko odšlo 400 milijonov ljudi. Glede na slabo volilno udeležbo jih bo morda dejansko glasovala polovica. Če bi na volišča odšli vsi evropski študenti, ki jih je okrog 20 milijonov, bi to pomenilo, da bi študenti odločali o desetini 751 poslancev Evropskega parlamenta. Ni potrebne veliko domišljije, da bi spoznali vpliv, ki bi ga lahko imeli na izid volitev, če bi glasovali enotno. Izgubili ne bi ničesar – s preferenčnim glasom bi lahko glasovali tako za stranko kot za Erasmus oz. kandidata, ki program podpira.

Čeprav je za Erasmus v proračunu EU na voljo vse več sredstev, je vse več tudi študentov, ki bi radi šli na izmenjavo. Še daleč smo od tega, da bi lahko vsak, ki bi si želel oditi na študij v tujino, tja tudi šel. O tem bodo na volitvah lahko soodločali tudi študenti sami.

Kaže, da se tega zavedajo, saj so podporo projektu »Pomagajmo programu Erasmus« izrekle evropske študentske organizacije. Na koncu pa bodo odločili le tisti, ki se bodo volitev udeležili. Z udeležbo bi študenti pokazali, da ne podpirajo programa samo prek Twitterja in Facebooka in samo takrat, ko je res ogrožen, ampak razumejo, da so v demokraciji najpomembnejše orodje za oblikovanje naših svetov še vedno volitve. (er)