Barroso: Deset let po velikem poku je Evropa močnejša, bogatejša in varnejša

Deset let po veliki širitvi na deset novih članic je Evropa močnejša, bogatejša in varnejša - politično, gospodarsko in kulturno, je dan pred obletnico »ponovne združitve Evrope« poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Širitev je DNK EU, ključna evropska politika, pa je izpostavil evropski komisar za širitev Štefan Füle.

»To je trenutek, da se spomnimo, kako pomemben je bil vstop desetih članic, ne le zanje, ampak za vse nas v Evropi, za skupno stabilnost, varnost in blaginjo,« je še izpostavil Barroso v video nagovoru. Širitev je po njegovih besedah usidrala demokracijo, svobodo in vladavino prava za milijone ljudi, ki so živeli za železno zaveso.

S širitvijo je postala EU po besedah šefa komisije največji enotni trg na svetu, povečala je trgovino med članicami, prinesla nova delovna mesta, nove investicije in več rasti ter okrepila težo Evrope v svetu. »Kot unija več kot 500 milijonov državljanov, se naš glas sliši po vsem svetu,« je dejal Barroso.

V času okrevanja od gospodarske krize je po njegovih besedah še posebej pomembno, da se spomnimo na uspehe širitve, ki kažejo, da je bolj združena in odprta Evropa najboljši način za krepitev našega položaja, obrambo naših interesov in spodbujanje skupnih vrednot. Obenem je za kandidatke najboljša spodbuda za izvedbo nujnih reform.

Komisar iz Češke Füle je izpostavil, da je ta obletnica zanj še posebej poseben trenutek, saj brez širitve leta 2004 on ne bi bil tam, kjer je. Spomnil je tudi, da nekatere države še trkajo na vrata unije, in posvaril pred tem, da bi trkanje zaradi širitvenih dvomov v članicah unije potihnilo.

Za predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza je širitev leta 2004 zgodovinski dogodek, ki je po koncu hladne vojne premaknil Evropo h končni združitvi in spravi. Ta obletnica je po njegovih besedah »močan opomin na vrednost združenosti in sodelovanja v času, ko številni populisti, demagogi in ksenofobi poskušajo spodkopati vero v evropski projekt«.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pa je na gospodarskem forumu v Pragi citiral znanega češkega pisatelja Milana Kundero: Srednja Evropa je vselej bila in vselej bo zgoščena verzija Evrope, ki jo sestavljajo narodi, nastali na podlagi enega pravila - največja raznolikost v najmanjšem prostoru.

Kljub vsem tem besedam pa je dejstvo, da je širitev v EU, ki je zaposlena s perečimi vprašanji svojega poglabljanja, na stranskem tiru. Po ocenah analitikov naslednje širitve zagotovo ne bo pred letom 2020. Prav tako zagotovo ne bo več širitev v valovih, kot je bil veliki pok, temveč je obveljal regatni pristop - korak za korakom, brez velikega hrupa.

Na vrata unije trkajo Črna gora, ki je po vstopu Hrvaške julija lani prevzela širitveno štafeto, Srbija, Albanija, Makedonija, BiH, Kosovo in Turčija; Islandija je pogajanja zamrznila. Članica želi postati tudi Ukrajina, a so v uniji kljub vsej podpori državi v krizi zelo zadržani in nihče ne želi preveč na glas govoriti o tem.

Ukrajinska kriza sicer znova kaže, kako geopolitično pomemben je obet članstva vzhodnih sosed, bivših sovjetskih republik, v evroatlantskih organizacijah. Potem ko je zagotovilu zveze Nato na vrhu aprila 2008 v Bukarešti, da bosta Ukrajina in Gruzija nekoč članici zavezništva, sledila vojna v Gruziji, je namera podpisa krepitve vezi Ukrajine in EU sprožila krizo v Ukrajini. (sta, er)