Od orgij do šeriatskega prava

"Pravijo, da je Alahovo pravo kruto in nepravično, a je Alah sam poudaril, da je pravično"

Če vas zanimajo podrobnosti o duhovnem procesu transformacije iz gorečega komunista v fanatičnega antikomunista, boste kakopak kontaktirali Janeza Janšo, če pa bi radi izvedeli kaj več o tem, kako se iz dekadentnega bogataša čez noč spreobrneš v asketskega vernika, ki se je na lepem odločil do zadnjega dvopičja upoštevati Alahove nauke po šeriatskem pravu, se obrnite na brunejskega sultana Hasanala Bolkija. Sultan seveda ni tako sebičen, da bi v religiozni blaženosti užival sam, zato jo je po hitrem postopku razdelil tudi med svoje podanike in na neverniški praznik dela povsod po Bruneju uvedel šeriatsko pravo. "Pravijo, da je Alahovo pravo kruto in nepravično, a je Alah sam poudaril, da je pravično," se je na kritike predstavnikov ZN za človekove pravice odzval 67-sultan, ki ostaja eden najbogatejših ljudi na svetu, saj njegova ljubka dežela dobesedno plava na nafti – in razvratu, se spominja ena od priležnic, s katero sta s sultanom večkrat kršila šeriatsko pravo. VEČ>>

»Še najstnica sem bila, ko sem postala ljubica brunejskega princa Jefrija Bolkija, najmlajšega brata sultana, ki zdaj z naslovnic razglaša uvedbo šeriatskega prava v Bruneju, skupaj z novim kazenskim zakonikom, ki predvideva kamenjanje do smrti zaradi prešuštva, pohabljanje in sekanje udov zaradi kraje, bičanje za 'kršitve' kot so splav, uživanje alkohola in homoseksualnosti, ter smrtno kazen zaradi posilstva in sodomije,« pravi Jillian Lauren, avtorica knjižne uspešnice Izbrana dekleta: Moje življenje v haremu (Some Girls: My Life in a Harem). »Nisem strokovnjak na področju mednarodnih človekovih pravic. Edino, kar me kvalificira za komentiranje tega vprašanja, so pijanski večeri, ki so se vrstili v zgodnjih devetdesetih, ko sem s sultanom zagrešila vsaj dve od navedenih kaznivih dejanj,« nadaljuje Laurenova, ki se je, kot navaja v svoji knjigi, z 18 leti znašla na avdiciji v newyorškem hotelu Ritz Carlton, kjer naj bi izbirali kvalificirano osebje za delo v nočnem klubu v Singapurju.

Ko je Jillian uspešno opravila avdicijo, so ji namignili, da v resnici sploh ne gre za delo, še najmanj v Singapurju, da pa se ji je uspelo uvrstiti med posebne – in osebne – gostje na eni od razvpitih zabav še bolj razvpitega brunejskega princa in plejboja Jefrija Bolkija, najmlajšega brat brunjejskega sultana. »Bila sem zelo mlada, ne ravno nedolžna in željna pustolovščin, zato sem povabilo sprejela,« se spomija Laurenova, ki z nazornimi izrazi opisuje prinčevo razsipnost, vsesplošno dekadentnost, prostorne kopalnice s Picassovimi slikami na stenah in preproge, pretkane z nitmi iz čistega zlata. Na zabavah, ki so se odvijale noč za nočjo, se je na veliko popivalo (mimogrede, uživanje alkoholnih pijač je tam prepovedano), plesalo, fukalo, pelo karaoke in smejalo, v prinčevem haremu pa je bilo izbrancen vedno na razpolago 30 ali 40 lepotic z vseh koncev sveta.

»Princ je bil radoživ in pameten, na trenutke tudi očarljiv. Naslednje leto je z mano preživel kot s svojo punco,« se spominja Jillian Lauren. »Sprva se mi je ta pustolovščina zdela glamurozna in razburljiva, kmalu pa sem občutila tudi njene stranske učinke. Začela so se poniževanja vseh oblik in stopenj, od najbolj nedolžnih do tega, da sem postala neke vrste poslovno darilo, ki ga je princ za zabavo ponujal svojim prijateljem, pa tudi svojemu starejšemu bratu... Čeprav bi težko rekla, da sem bila ujetnica, tudi svobodna nisem bila. Nisem smela priti ali oditi, ko bi to želela,« dodaja Laurenova. »Po koncu mojega gostovanja v Bruneju sem se počutila deset let starejša, ne pa tudi pametnejša. Dolgo je trajalo, da sem si povrnila notranje ravnotežje in se znova postavila na noge.«

Jillian Lauren ugotavlja, da je kamenjanje, ki se po črki zakona izvaja v 15 državah, namenjeno izključno ustrahovanju in javnemu mučenju žensk, saj gre za nesorazmerno brutalno kazen za nekaj tako vsakdanjega, kot je prešuštvo, na kar opozarjata tudi organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch. »Obstoj kamenjanja kot ene najbolj krutih in neobičajnih kazni je učinkovita oblika ustrahovanja, osnovni namen grožnje s to kaznijo pa je omogočanje popolnega nadzora nad ženskami, njihovo seksualnostjo in njihovimi temeljnimi svoboščinami, kar lahko princ in sultan še naprej s pridom izkoriščata,« trdi publicistka, ki dodaja, da naj vanjo prvi zaluča kamen tisti, ki se v mladosti ni nikoli nespametno in neprimerno odločal.

»Seveda bodo ti kamni simbolični, saj imam kot svobodna državljanka pravico prestopati družbeno začrtane meje, dokler s tem ne kršim zakonov in ne ogrožam svobode svojih sodržavljanov. Pravico imam spati z vsakim princem, ki pride mimo, dokler je to moja svobodna izbira. In medtem ko so brunejskim državljankam surovo kratene njihove pravice in svobodna izbira, si predstavljam človeka, ki me je nekoč dobil kot darilo, kako se zapira v luksuzno rezidenco z novo ameriško najstnico v naročju.« V katero pa lahko, če ne bo igrala po njegovih pravilih, v skladu z novo brunejsko zakonodajo priletijo resnični kamni...

Mimogrede, v Los Angelesu so se na uvedbo šeriatskega prava v Bruneju že odzvali in hollywoodsko dobrodelno prireditev, ki bi se morala tradicionalno odvijati v Beverly Hills Hotelu, prestavili v Culver City. Omenjeni hotel je namreč v lasti Brunejske investocijske agencije (Brunei Investment Agency).