8. 5. 2014 | Novice
EU prisilila Irsko, da je zaprosila za finančno pomoč
Phillipe Legrain
V čigavem interesu deluje Evropska unija? Nekdanji glavni ekonomski svetovalec predsednika Evropske komisije Phillipe Legrain je za irsko televizijo RTE dejal, da so evropske institucije prisilile Irsko, da je zaprosila za finančno pomoč. Evropska komisija in Evropska centralna banka sta se postavili na stran Francije in Nemčije, ki sta vztrajali na za Legraina nepravični in nevzdržni zahtevi, da morajo irski državljani kot edini odgovorni odplačati 64 milijard evrov dolga irskih bank. Več >>
»Napaka prejšnje irske vlade je bila, da je zagotovila kritje vseh dolgov irskih bank. Je pa bilo nezaslišano Ircem nato groziti, da bodo morali opustiti evro, če zagotovil ne bodo uresničili,« je dejal Legrain.
Zadnja tri leta je bil Legrain glavni svetovalec Biroja evropskih političnih svetovalcev, ki daje ekonomske nasvete predsedniku Komisije Joseju Manuelu Barrosu, poroča EUobserver.
»Mislim, da je za prisilo najbolj odgovorna Nemčija, saj so bile nemške na Irskem najbolj izpostavljene, Evropska komisija pa se je z Nemci strinjala. Jean Claude Trichet pa se je zavzemal za interese francoskih bank. V bistvu so evropske institucije pred pravice irskih državljanov postavile pravice nemških in francoskih bank,« je dejal Legrain.
Dodal je, da bi se irska vlada lahko zoperstavila krutim pogojem Bruslja in Frankfurta. »Poudariti bi morala, da je nepravično in nevzdržno, da bi irski državljani v celoti poplačali dolgove irskih bank tujim bankam. Edino logično bi bilo, da bi te tuje banke zaradi slabih posojil same utrpele izgubo.«
Ko se je Irski bančni sektor ob poku nepremičninskega balona jeseni 2010 zrušil, se je irski proračunski primanjkljaj v hipu povišal na 35 odstotkov. Irska je izgubila zaupanje vlagateljev in bila prisiljena zaprositi za 67,5 milijarde evrov finančne pomoči. Potem ko je uvedla 270 varčevalnih ukrepov in je njeno gospodarstvo leta 2013 začelo rasti, je Irska sicer uspešno izšla iz triletnega posojilnega programa, a dolgovi so ostali: kar za 125 odstotkov BDP-ja jih je oz. 205 milijard evrov.
Komisija je sicer Irsko večkrat navajala kot vzorno državo, med tistimi, ki so prejele posojilo, saj se je strogo držala varčevalnega programa. Kot bi vedel, da bo Legrain spregovoril o ozadju finančne pomoči Irski, je Barroso v govoru decembra dejal, da je Evropska unija, ne pa Irska, prava žrtev krize. »Irske banke so povzročile velike težave Irski in drugim državam v evroobmočju, zato ni prav, da govorimo o tem, da je EU povzročila težave Irski.« A Legrain dejansko izpostavlja nekaj drugega: da krize zagotovo niso povzročili irski državljani. (er)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.