MLADINA

11. 5. 2014  |  Novice

Vsaka država naj o svoji kulturni dediščini odloča sama

Marie-Christine Vergiat

Marie-Christine Vergiat
© Arhiv Evropskega parlamenta

Vsako leto iz držav Evropske unije izgine okoli 40.000 kulturnih objektov in le redki se vrnejo domov. Evropski parlament je glasoval o zakonodaji, katere namen je narediti vračanje kulturnih objektov lažje in bolj učinkovito. Francoska poslanka Marie-Christine Vergiat ugotavlja, da zdajšnja zakonodaja ne deluje. Direktiva je bila sprejeta leta 1993, ko so bile odpravljene notranje meje v EU, njen namen pa je zaščititi najbolj prestižne in pomembne kulturne objekte.

Največja težava je aneks k direktivi, ki navaja kategorije predmetov, ki so lahko predmet postopkov vračanja. Države tako niso mogle same odločati o tem, kateri predmeti so pomemben del njihove kulturne dediščine in bi jih morali obravnavati kot nacionalne zaklade. Ta aneks so poslanci z novo zakonodajo zato odpravili.

»Drug problem so omejitve v zvezi s finančno vrednostjo predmetov, še posebej tistih, s katerimi se pogosto trguje, npr. slik. Postopki vračanja so lahko bili sproženi le, če je šlo za zelo drage slike. To ni imelo smisla, saj morajo odločitve o tem, kaj je pomembno za nacionalno dediščino, sprejemati države same. Tako pravijo pogodbe,« pojasnjuje poslanka.

Zakonodaja velja za kulturne dobrine, ki so bile nezakonito odstranjene od leta 1993 naprej. Zakaj prav od tega leta? »Gre za leto, ko so bile odpravljene notranje meje. Izboljšana direktiva bo omogočala tudi vračanje nezakonito odstranjenih dobrin, ki so bile odstranjene pred tem letom. Ampak o tem se bodo morale sporazumeti države članice. Postopek vračanja bo lahko deloval le v tem primeru,« odgovarja poslanka.

Primerov, ko zaradi lukenj v zakonodaji kulturnega objekta ni bilo mogoče vrniti, je sicer po njenih besedah malo. Velikokrat države ne začno postopka, ker je vrednost premajhna. Evropska komisija je omenila zahtevo Madžarske, ki je želela dobiti nazaj sliko iz 17. stoletja, ki so jo leta 2009 prodajali za 46.000 evrov. Ker bi morala biti vredna najmanj 150.000 evrov, zahteva ni bila uspešna. Po novem teh omejitev ne bo več. (er)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

The project was co-financed by the European Union in the frame of the European Parliament's grant programme in the field of communication. The European Parliament was not involved in its preparation and is, in no case, responsible for or bound by the information or opinions expressed in the context of this project. In accordance with applicable law, the authors, interviewed people, publishers or programme broadcasters are solely responsible. The European Parliament can also not be held liablefor direct or indirect damage that may result from the implementation of the project."