V DZ obeležili 10. obletnico vstopa Slovenije v EU

V državnem zboru so danes s slavnostno sejo odbora za zadeve EU obeležili deseto obletnico članstva Slovenije v uniji. Govorniki so bili pogosto kritični, a z optimistično usmerjenimi pogledi v prihodnost. Izpostavili so tesno povezavo med članstvom slovenije v Uniji in osamosvojitvijo. Več >>

Slavnostni govornik je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je dejal, da je bila odločitev za samostojnost vedno povezana z evropsko idejo: »Nismo se osamosvojili, ker smo hoteli biti izolirani, ampak, ker smo hoteli biti povezani z Evropo. Včeraj minilo 25 let od veličastnega protesta na Kongresnem trgu, kjer je pesnik Tone Pavček prebral slavno Majniško deklaracijo, naj iz nje citiram, ''da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda … v okviru prenovljene Evrope''.«

Visoka pričakovanja, ki smo jih imeli ob vstopu, sicer, kot je dejal Pahor, niso bila dosežena. »Kljub temu je članstvo v Evropski uniji po splošnem prepričanju za naš narod in državo smiselno in koristno. Slovenci Evropsko unijo dojemamo kot pogoj miru in varnosti, pa tudi blaginje, čeprav ne v želeni meri. Toda še vedno na skupno evropsko prihodnost v veliki večini gledamo s previdnim optimizmom. Prav in celo dobrodošlo pa je, da se oziramo v to skupno prihodnost bolj realno in z večjim občutkom za našo neposredno odgovornost zanjo.«

»Slovenija si mora še bolj jasno določati pogajalske minimume, ki nam bodo pomagali da bomo sklepali razumne in dobre kompromise, ki so za nas še sprejemljivi. Toda vse to mora biti v okvirih našega iskrenega prizadevanja za uspeh evropske ideje, ne za njen zastoj ali celo razpad,« je še poudaril predsednik.

Evropske ideje ne bi smeli nikoli videti kot pretnjo naši nacionalni samobitnosti, temveč kot pomembno varovalko, je dodal. »V obeh zamislih, slovenski in evropski, je temeljnega pomena sprava. Ustanovitev slovenske suverene države razumem kot akt sprave. Ustanovitev Evropske unije je bila akt sprave. Toda za negovanje sprave, slovenske in evropske, se je potrebno nenehno truditi in si zanjo iskreno prizadevati.«

Nastopil je tudi predsednik državnega zbora Janko Veber. Meni, da Slovenija članstva ni uspela unovčiti tako, kot bi g lahko, kar je po njegovem predvsem posledica umanjkanja ciljev in strategije. Ideja evropskega povezovanja je sicer danes po njegovih besedah na preizkušnji, saj da je kriza zamajala Unijo v njenih temeljih in pod vprašaj postavila njene skupne cilje in vrednote, najbolj solidarnost. Veber meni, da bo letošnje leto prelomno, tudi zaradi evropskih volitev, na katerih bomo odločali o prihodnosti EU.

Kot govorniki so na slavnostni seji poleg predsednika odbora za zadeve Evropske unije Jožefa Horvata nastopili še Verica Trstenjak, Gregor Pipan in Matej Avbelj.

Urad vlade za komuniciranje (UKOM) pa je ob današnjem obeležju izpostavil številne pridobitve, ki jih ima Slovenija od članstva v Uniji. EU je v minulih desetih letih postala neizogiben del vsakdana prebivalcev Slovenije, k čemur sta močno pripomogla uvedba evra in vstop v schengensko območje leta 2007, piše urad.

Veliko koristi prinaša državljanom in podjetjem v EU vzpostavitev enotnega območja plačil v evrih, t. i. projekt SEPA. Cilj vzpostavitve enotnega območja plačil je poenotenje vseh plačilnih storitev, ki jih bo mogoče uporabljati v območju evra. Vsak državljan EU pa lahko že sedaj kjerkoli v EU odpre bančni račun, kupi finančne instrumente in opravi naložbe v investicijske sklade oz. alternativne investicijske sklade, poudarja Ukom.

K cenejšemu in udobnejšemu življenju državljanov EU bo pripomogla tudi predvidena odprava stroškov mobilnega gostovanja do božiča leta 2015, ki jo je nedavno izglasoval Evropski parlament in še čaka na potrditev držav članic.

Evropska zdravstvena kartica državljanom EU med začasnim bivanjem v katerikoli od 28 držav članic, pa tudi v nekaterih državah zunaj EU, zagotavlja nujno zdravniško pomoč pri zdravnikih ali zdravstvenih ustanovah, ki so del javne zdravstvene mreže. Državljani EU lahko pravico do zdravljenja v katerikoli državi članici uveljavljajo tudi v primeru nenujne zdravniške pomoči.

Ukom še poudarja, da je Slovenija po vstopu v EU pridobila več kot štiri milijarde evrov evropskih sredstev. V Sloveniji ni občine, kjer ne bi bil sofinanciran vsaj en projekt. Skupno pa je bilo v aktualni finančni perspektivi podprtih več kot 5000 projektov. (sta, er)