Razprava: izzivi EU v luči desete obletnice članstva

Na razpravi v okviru projekta »Več Evrope – več Slovenije« so o izzivih EU v prihodnosti razpravljali evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ekonomist Mojmir Mrak, Miro Prek iz Sodišča EU, upokojeni viceguverner Banke Slovenije in veleposlanik pri OECD Andrej Rant in drugi člani ožje pogajalske skupine, ki je Slovenijo pripravila na vstop v EU. Več >>

Dogodek je začela premierka v odstopu Alenka Bratušek, ki je dejala, da je politika in javnost enotna, da je članstvo Slovenija v EU ključno za prihodnost države. Pogreša več občutka za socialne posledice ukrepov, ki jih sprejema Unija in več občutka za prihodnost mladih. »Na tem področju je nujna odločnost skupnih politik,« je dejala. »Treba je sprejeti ukrepe, da bi ljudje prednosti članstva v EU dejansko občutili.«

Še pred začetkom razprave o prihodnosti EU in Slovenije znotraj povezave je zbrane nagovoril še evropski komisar Potočnik. Med drugim je dejal, da »ljudje predvsem pričakujemo, da bo Evropski uniji uspelo obdržati kakovost življenja, ki smo ga vajeni. Upoštevajoč, da smo pred obdobjem nizke stopnje gospodarske rasti, je edina pot naprej prehod v trajnostno gospodarstvo«.

Pospešena globalizacija je dala nove razloge za sodelovanje v evropskem prostoru in krepitev evropskega glasu, meni Potočnik. »Mir, stabilnost, blaginja, so in bodo vedno razlog za obstoj Unije.«

Dotaknil se je še stanja v Sloveniji in dejal, da je sicer »prepričan, da moramo imeti kritično distanco do EU«, a da smo za probleme, ki jih imamo, krivi sami. »Dejstvo je, da smo slabše od drugih držav izkoristili desetletje članstva v EU. Članstvo še ni dovolj, da bo bolje. EU nas ne bo ščitila pred napakami. Ukvarja se namreč s pomembnimi vprašanji lastnega razvoja. Potrebno je trdo delo doma, odpravljanje vseh nepravilnosti, ki so se nakopičile v zadnjih letih.«

Sledili so kratki pogovori s člani ožje pogajalske skupine Heleno Kamnar, Mojmirjem Mrakom, Andrejem Rantom, Vojko Ravbar, Mirom Prekom, Igorjem Strmšnikom, Emilom Erjavcem, Cvetom Stančičem in Fedorjem Černetom, ki so na kratko »obujali spomine« o velikem projektu vključevanja Slovenije v EU, po katerem je državi zmanjkalo idej, kam in kako naprej.

Nekaj poudarkov: Helena Kamnar, med drugim nekdanja sekretarka ministrstva za finance, je dejala, da je »eden ključnih problemov, ki jih imamo, neprimerna struktura javnih financ. Sredstva, ki smo jih prejeli iz EU, smo dojemali kot dodatna sredstva, ohranili pa večino izdatkov. Ta struktura bi se morala postopno spremeniti, omogočiti črpanje EU sredstev in domača sredstva usmerjati v dele, ki jih z evropskimi sredstvi ni možno kriti«.

Mojmir Mrak je dejal, da je bil problem Slovenije ob vstopu, »da smo bili najbolj razviti. Nekako smo bili smatrani kot Luksemburg revežev«, kar je pomenilo težavo pri zagotovitvi primernega deleža evropskih sredstev.

Miro Prek pa je poudaril, da je bila za uspešno vključitev Slovenije v EU ključna državna uprava, ki danes ni več tako dobra, kot je bila: »To so bila zame zlata leta državne uprave,« je dejal, ko je poudaril, da ožji skupini ne bi nikdar uspelo, če ne bi imela strokovne podpore ministrstev. »Zelo dobro smo vedeli, kaj si želimo do leta 2004, morali pa bi razmišljati za še vsaj pet, šest let naprej,« je razmišljal, kaj je šlo narobe po vstopu Slovenije v Unijo.

Razprava se je nato vrtela predvsem okrog strukturnih reform, o tem, kakšno družbo si želimo. Sodelujoči so ugotavljali, da predvsem kaže, da se Slovenci ne znamo več poenotiti o ciljih. In če si jih že zastavimo, za doseganje nimamo predvidenih ukrepov. Vojka Ravbar, ki sedaj dela pri bank SKB, je dejala, da pred desetimi leti ni bilo nikogar, ki bi rekel, da je nekaj v njegovem interesu ali interesu stranke. »Veljalo je le zaupanje, strokovnost in sodelovanje.«

»Če želimo aktivirati dva milijona ljudi, je potrebno napisati takšne dokumente, v katerih se bodo prepoznali vsi ljudje in se bodo aktivirali za njihovo implementacijo skozi skupne projekte,« je poudaril Fedor Černe z ministrstva za infrastrukturo in prostor.

Emil Erjavec z Biotehniške fakultete pa meni, da je problem Slovenije »nepoznavanje stvari, ki se širi v politiko, medije in v državno upravo«. Kot rešitev zato predlaga, da bi se šli »malce intelektualnega elitizma«.

Potočnik je sicer dejal, da Sloveniji manjka samo politična volja, strukturne reforme pa so, tako še komisar, problem tudi za EU: »Nismo dojeli, kakšne izzive globaliziran svet pred nas postavlja. Ne moremo konkurirati s ceno delovne sile, ne z naravnimi viri. Konkuriramo lahko samo z znanjem. Za vsako ped zemlje, za vsako porabljeno uro energije, vode, moramo biti sposobni dodati več. Sicer ne bomo mogli konkurirati v tem globaliziranem svetu. To, da ne vemo, kaj je treba narediti, enostavno ni res.« Ponovil je, da je nujen prehod v trajnostno naravnano gospodarstvo, vendar je to zdaj v EU v drugem planu, takoj za zagotavljanjem gospodarske rasti in delovnih mest. Dodajmo, da se to ne izključuje: kot je iz občinstva v dvorani hotela Lev poudaril Dušan Plut, je »ozelenitev« gospodarstva mesto, kje iskati nova delovna mesta.

Govorci so zavrnili tudi dvom, ali ni prevzetje evra še poslabšalo slovenske krize: »Države, ki so vstopile v evroobmočje, niso vse na slabšem. Res pa je, da ko država vstopi v monetarno unijo, se nabor ekonomskih politik zoži. Tega dejstva nismo dobro razumeli. To pomeni, da morajo biti druge politike bistveno bolj okretne. Napake na področju fiskalne politike, zaostanki v strukturnih reformah, so, ko vstopiš v evorobmočje, veliko bolj dragi,« je dejal Mojmir Mrak. Evro je tudi cenjen kot valuta – kar lahko zdaj Slovenija pri uvozu in izvozu izkorišča sebi v prid, ga je dopolnil Rant.

Mrak je opozoril še na finančno perspektivo 2014-2020, v kateri ima Slovenija na voljo okrog tri milijarde evrov. »Drugega denarja iz EU ne bomo več dobili. Za kaj bomo ta sredstva porabili, je bistveno bolj pomembno, kot je bilo, kako smo porabili sredstva v pretekli finančni perspektivi, saj drugih virov sredstev sploh nimamo. Da ne gradimo drugega tira, je katastrofa. Prej ga bodo zgradili Italijani in potem lahko pozabimo na načrte z logistiko.« (er)