MLADINA

13. 5. 2014  |  Evrodržavljan

Direktive, ki so nam spremenile življenje

© Borut Peterlin

Potovati, ne da bi morali na mejah carinikom kazati, kaj vse peljemo s sabo. Vpisati se na ljubljansko univerzo, del izpitov opraviti v Parizu in zagovarjati diplomo v Barceloni. Klicati v drugo državo, ne da bi pri tem porabili celo premoženje. In zdraviti se v tujini, pod istimi pogoji in z enakimi pravicami, kot bi se zdravili doma. Vse to se nam danes zdi samoumevno, pa ni. Da je vse to in še več mogoče, gre pripisati članstvu Slovenije v Evropski uniji. Več >>

Zahvaljujoč evropskim normam, ima vsak Evropejec pravico, da se prosto giba in prebiva znotraj EU, kar predpisuje direktiva 2004/38/CE. Če je bivanje v določeni državi članici daljše od treh mesecev, je sicer treba prebivanje prijaviti pristojni upravni enoti ali policijski postaji. Pravica do prostega pretoka ljudi je bila vzpostavljena z uveljavitvijo Šengenskega območja leta 1990. Dogovor se je od takrat razširil po vsej EU in nekaterih nečlanicah.

Direktiva 2011/24/UE o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki je v veljavo stopila jeseni 2013, omogoča, da evropski pacienti zdravniško pomoč poiščemo v katerikoli državi članici. Že na podlagi napotnice ali recepta, izdanih v Sloveniji, se lahko zaradi boljše zdravniške oskrbe (določeni specialisti) ali krajših čakalnih dob (lahko si izberemo tudi zasebnega izvajalca) zdravimo v tujini. Treba je sicer dodati, da stroške zdravljenja (brez potnih stroškov) Zavod za zdravstveno zavarovanje krije le v vrednosti enake zdravstvene storitve v Sloveniji.

Direktiva 93/109/CE vsem Evropejcem omogoča, da volimo in smo izvoljeni na lokalnih volitvah ali volitvah v Evropski parlament v katerikoli članici. Treba je le imeti prijavljeno bivališče v državi, kjer nameravamo izvršiti našo aktivno in pasivno volilno pravico. Nihče pa ne more glasovati ali kandidirati dvakrat. Zato si članice izmenjujejo informacije o volilnih upravičencih in kandidatih.

Vsak Evropejec ima tudi pravico do študija v katerikoli državi EU, in to pod istimi pogoji, kot državljani članice, v kateri se odloči študirati. Študentom je omogočeno, da za čas izobraževanja živijo v izbrani državi, imajo dovolj sredstev za preživetje in urejeno zdravstveno zavarovanje. Ne gre pozabiti niti na možnosti programa študentskih izmenjav Erasmus.

Do 13. junija bi morala Slovenija implementirati direktivo o pravicah potrošnikov, ki je bila sprejeta že leta 2011. To verjetno ne bo uspelo, bodo pa slovenske potrošnike, ki se bodo odločili blago kupovati prek spleta v drugih državah članicah že ščitila nova pravila. Med drugim se tveganje za uničenje ali poškodovanje blaga med prevozom prenese na prodajalca.

Več evropskih direktiv ščiti tudi potnike. Če bi vam onemogočili let, če bi z vzletom zamujali več kot pet ur in v primeru odpovedanega leta, lahko potnik zahteva premestitev na drugo letalo ali vračilo stroškov vozovnice. Podjetja, ki ponujajo prevoze z vlaki in avtobusi, morajo zagotavljati točnost in v primeru zamud, če bi bilo treba, potnikom zagotoviti hrano in tudi prenočitev.

Že to poletje, od 1. julija naprej, pa bo sprejemanje klicev v času gostovanja v tujem omrežju brezplačno. Konec leta 2015 pa se obeta popolna odprava stroškov gostovanja. (er)

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.

The project was co-financed by the European Union in the frame of the European Parliament's grant programme in the field of communication. The European Parliament was not involved in its preparation and is, in no case, responsible for or bound by the information or opinions expressed in the context of this project. In accordance with applicable law, the authors, interviewed people, publishers or programme broadcasters are solely responsible. The European Parliament can also not be held liablefor direct or indirect damage that may result from the implementation of the project."